Osmansko cesarstvo
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo je bila večetnična država, ki je obstajala med letoma 1299 in 1923 (624 let). Bila je eno največjih cesarstev, ki so vladala obalam Sredozemskega morja. Na višku svoje moči je cesarstvo vladalo območju Anatolije, Srednjemu vzhodu, delu Severne Afrike in jugovzhodni Evropi. Cesarstvo je ustanovilo pleme Oguz Turki v vzhodni Anatoliji, vladala pa mu je dinastija Osmanov.
Cesarstvo so na zahodu pogosto imenovanovali visoka porta, kar pomeni »visoka vrata«. Beseda izhaja iz slovesnosti, ki jo je sultan prirejal za tuje veleposlanike pred vrati svoje palače. Ta razlaga vrat vodi k položaju cesarstva in jasno kaže na začrtano mejo med Evropo in Azijo.
Poleg tega so Osmansko cesarstvo na Zahodu imenovali tudi Turško cesarstvo oziroma Turčija, prebivalci cesarstva pa so zase in za svojo državo striktno uporabljali naziv osmanski/Osman/Osmansko cesarstvo. Etnično poimenovanje "Turki" je imelo v času cesarstva celo negativen prizvok.
Cesarstvo je ustanovil Osman I. V 16. stoletju in 17. stoletju je bilo Osmansko cesarstvo med največjimi političnimi silami in deželami Evrope. Na višku svoje moči je obsegalo približno 11.955.000 km². Od leta 1517 naprej je bil sultan obenem tudi kalif in Osmansko cesarstvo je bilo od leta 1517 sopomenka za kalifat, islamsko državo. V letu 1453, po Osmanski osvojitvi Konstantinopla (Istanbula v današnji Turčiji) izpod Grkov, je postalo mesto osmanska prestolnica. Kot posledico številnih vojn 18. in 19. stoletja, balkanskih vojn in na koncu še prve svetovne vojne, je osmanski imperij postopoma izgubil večino svojih ozemelj. Na pogorišču imperija je nato Mustafa Kemal Ataturk zasnoval moderno Turčijo.
 |
Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
