Orlec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Orlec
Orlec se nahaja v Hrvaška
Orlec
Orlec
Geografska lega na Hrvaškem
44°52′51.6″N 14°25′26.4″E / 44.881000°N 14.424000°E / 44.881000; 14.424000Koordinati: 44°52′51.6″N 14°25′26.4″E / 44.881000°N 14.424000°E / 44.881000; 14.424000
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
MestoCres
Nadm. višina
238 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno122
Poštna številka
51557 Cres (mesto)
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Orlec je vas na hrvaškem otoku Cres, ki upravno spada pod mesto Cres; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo. Od glavne ceste Cres-Osor je v bližini odcepa proti Valunu oddaljena okrog 2 km. Orlec je danes največja naseljena vas na Cresu. Ime naj bi dobila po orlih, ali bolje, jastrebih (gyps fulvus), ki jih je mogoče videti v severnih, hribovitih predelih Cresa.

Prebivalci vasi so se v preteklosti ukvarjali večinoma z ovčerejo. Danes so mnogi predeli v okolici Orleca poraščeni z makijo, ki prerašča številne pastirske stane, pa tudi oddaljene cerkvice: Sv. Ivan, Sv. Mihovil in Sv. Šimun, zgrajene med 12. in 13. stoletjem. Preden se je razvil v vas, je bil tudi Orlec lokacija peščice pastirskih stanov. Hiše so zgrajene ob kraški vrtači. V vasi stoji župnijska cerkev Sv. Antuna (Antona Puščavnika) iz 16. stoletja. Cerkev je bila razširjena v 18. stoletju, končno podobo pa je dobila med letoma 1909 in 1911. Zidne poslikave so delo slovenskega slikarja Toneta Kralja (1957/58). Nad oltarjem je Poklon pastirjev. Prinašalci darov in častilci so v narodnih nošah in imajo portretne poteze. Oltar Sv. Antona je bil v cerkev prepeljan iz creske frančiškanske cerkve v začetku 18. stoletja. Posvetna zanimivost cerkve je latinski napis v kotu na zunanji steni: »Homo, noli hic mingere nec immundari« (Človek, tukaj ne opravljaj ne male, ne velike potrebe).

V Orlecu se je ohranil običaj oblačenja v značilno narodno nošo, ki se je nekoč razlikovala od vasi do vasi. Na cresko-lošinjskem območju se je najdlje ohranila le še v Nerezinah in na otoku Susak.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
305 307 313 334 356 381 449 453 425 400 382 309 241 148 122

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]