Orjaški dežen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Orjaški dežen
Orjaški dežen
Orjaški dežen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Apiales
Družina: Apiaceae (kobulnice)
Rod: Heracleum
Vrsta: H. mantegazzianum
Znanstveno ime
Heracleum mantegazzianum
Sommier & Levier

Orjaški dežen (znanstveno ime Heracleum mantegazzianum) je strupena kobulnica, ki lahko zraste od dva do štiri metre v višino. Izvira s Kavkaza in srednje Azije. V Evropo so ga prinesli kot okrasno trajnico. Zanimiva je zaradi velikih listov in orjaških kobulastih socvetij.

Njena zasaditev ima vsaj dva nezaželena učinka:

  • s pomočjo krilatih plodov se širi z vrtov v okolico, kjer se lahko ustali in oblikuje velike, težko prehodne sestoje;
  • rastlina je zelo strupena.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Strupen rastlinski sok orjaškega dežena vsebuje furanokumarine in na koži, ki je izpostavljena soncu, povzroča pekoče in boleče izpuščaje. Ti se pogosto razvijejo v trdovratne mehurje, ki se zelo počasi zdravijo. Rastlinski sok, ki zaide v oči, pa lahko povzroči začasno ali celo trajno slepoto.

V Sloveniji poleg orjaškga dežena uspevajo še domorodne vrste deženov; med njimi je splošno razširjen navadni dežen. Domače vrste so bistveno manjše, od orjaškega dežena pa se razlikujejo tudi po nazobčanosti listov ter dlakavosti listnih pecljev in stebel.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Orjaški dežen prištevamo med tujerodne invazivne rastlinske vrste. K nam so ga prinesli s Kavkaza. Orjaški dežen povzroča nevšečnosti v več evropskih državah.

V Sloveniji so do zdaj zabeležili le nekaj rastišč te strupene rastline v naravi. Najbolj znano je rastišče v bližini ljubljanskega botaničnega vrta, kjer gre že za precej velik sestoj, znani pa so tudi podatki iz okolice Maribora, Kočevja in Bleda.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Zdrave novice, HIŠA IDEJ d.o.o., Maribor, 2013, april, str. 15. (COBISS)