Operacija Countenance

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Operacija Countenance je tajno ime za britansko-sovjetsko invazijo na Iran leta 1941. Namen te operacije je bilo zavzetje iranskih naftnih vrelcev in transportnih poti za oskrbovanje Sovjetske zveze med 2. svetovno vojno.

Uvod[uredi | uredi kodo]

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je takratni iranski šah Reza Pahlavi navezal tesnejše gospodarske stike z nacistično Nemčijo, da bi državo zavaroval pred britanskimi in sovjetskimi vplivi, ki so bili predvsem v gospodarskem smislu večinoma neugodni za Iran. Velika Britanija je namreč že pred vojno izkoriščala iranske naftne zaloge, pri čemer je bil Iran kljub pogodbi o sodelovanju med državama na slabšem.
Britanci so se zato zbali, da bi iranska naftna industrija, ki je Britancem zagotavljala veliko nafte, padla v nemške roke. Sovjeti pa so iskali novo pot za dostavo zavezniške vojaške pomoči in zalog v Sovjetsko zvezo, saj so nemški napadi in zaledenitev morja onemogočili dostavo po običajnih poteh. Najbolj primerna se jim je zato zdela pot iz Perzijskega zaliva čez Iran v Sovjetsko zvezo.

Da bi Britanci in Sovjeti zaščitili svoje interese, so začeli s pritiski na Iran. Zahtevali so prekinitev sodelovanja z Nemčijo ter izgon nemških delavcev, inženirjev in diplomatov iz države. Šah ni želel ugoditi njihovim zahtevam, saj je bil Iran med 2. svetovno vojno nevtralna država in kljub prijateljskim odnosom z Nemčijo v vojni ni sodeloval. Zato sta Britanija in Sovjetska zveza 25. avgusta 1941 začela z napadom na Iran.

Šah Reza Pahlavi je za pomoč pri tej zadevi prosil ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta, ki pa zaradi strateških interesov Velike Britanije in Sovjetske zveze ni želel pomagati.

Invazija[uredi | uredi kodo]

Britanske sile so v Iran vdrle iz Iraka z dvema divizijama in tremi brigadami. Sovjetske sile so prišle s severa s področja Kavkaza in zasedle severni del Irana. V bitki sta sodelovala tudi vojaško letalstvo in mornarica obeh držav. Napad je slabo opremljeno iransko vojsko skoraj popolnoma presenetil in britanske sile niso imele težav z zavzetjem pristanišča in naftnih vrelecev pri Abadanu na jugu Irana. Ker Iran ni imel nobene zunanje pomoči, je bil hitro poražen, iranska vojska pa je utrpela veliko škodo in imela približno 800 žrtev, ravno tako pa je umrlo okrog 200 civilistov. Oljni vrelci in transiranska železnica so bili s tem v zavezniških rokah. Iran je bil razdeljen med Britanijo in Sovjetsko zvezo, s tem pa so v Sovjetsko zvezo začele prihajati zaloge. Celotna operacija je bila končana 17. septembra.

Šah je bil aretiran in izgnan v Južnoafriško republiko, na prestolu pa ga je zamenjal njegov sin Mohamed Reza Pahlavi, ki je nato vladal do islamske revolucije leta 1979. Novi šah je januarja 1942 z Britanci in Sovjeti podpisal pogodbo o nevojaškem sodelovanju, ki je med drugim okupacijske sile zavezoval k odhodu iz Irana v šestih mesecih po koncu vojne. Po koncu vojne so Britanci zapustili Iran, čeprav so se včasih še vmešavali v notranje zadeve Irana. Sovjetske sile so na severu Irana vzpostavile kurdski državi Republiko Mahabad in Ljudsko republiko Azerbajdžan in preprečile vsak poskus iranskih sil, da ponovno zasede to območje. Iran je pod pritiskom Sovjetski zvezi v zameno za umik obljubil koncesije za črpanje nafte, s katerimi bi Sovjetska zveza prevzela nadzor nad nekaterimi naftnimi polji na severu države. Šele po uradni pritožbi Irana pri OZN so se Sovjeti začeli umikati, kar je trajalo do maja 1946. Kmalu po odhodu sovjetskih sil je iranska vojska zrušila marionetne režime, koncesija za izkoriščanje nafte pa je bila razveljavljena.