Okoljska bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Okóljske bolézni so vse tiste bolezni, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, in ne tiste, ki se prenašajo gensko ali z okužbo. Poleg pravih monogenskih genetskih motenj se lahko določi razvoj okoljske bolezni v konkretni situaciji. Stres, trpinčenja in duševne zlorabe, prehrane, izpostavljenost toksinom, patogenov, sevanja in kemikalij najdemo skoraj v vseh izdelkih za osebno nego in čistil za gospodinjstvo, in prav vsi ti vzroki so možni za velik segment, ki niso dedne bolezni. Če je bolezen rezultat genetskih in okoljskih faktorjev, se lahko govori o multifaktorskem vzorcu.

Obstaja veliko različnih vrst okoljskih bolezni:

  • Bolezni življenjskega sloga: kardiovaskularne bolezni, bolezni zaradi zlorabe snovi, kot so alkoholizem in s kajenjem povezane bolezni.
  • Bolezni zaradi fizičnih dejavnikov v okolju, kot je kožni rak, ki ga povzroča prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju in sončni svetlobi.
  • Bolezni zaradi izpostavljenosti kemikalijam v okolju, kot so toksične kovine.
  • Te bolezni lahko mutirajo in uspevajo v nenaravnem okolju in lahko prizadenejo narod, kot tudi posameznika.

Kategorije okoljskih bolezni[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • The Diseases of Occupations, Sixth Edition, Donald Hunter, C.B.E., D.Sc., M.D., F.R.C.P., Hodder and Stoughton, London. ISBN 0-340-22084-8, 1978. Aviat Space Environ Med. 1991 Aug;62(8):795-7.
  • Use of sentinel health events (occupational) in computer assisted occupational health surveillance. Stockwell JR, Adess ML, Titlow TB, Zaharias GR. U.S. Coast Guard Office of Health Services, Washington, D.C.