Ofikleid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ofikleid je lahko tudi orgelski register (velčinoma pedalni, včasih tudi manualni)

Ofikleid je zgodovinsko basovsko trobilo, njegovo ime (grško όφις = kača, χλείς = ključ) pa označuje tudi njegovo obliko; sestavljen je iz dolge zavite cevi, v kateri je 9-11 lukenj. Po obsegu tonov je enak fagotu. Izvajalsko je podobno kot serpent zelo zahteven, njegov zvok je dokaj nepredvidljiv. Ofikleid je v orkestrih zamenjal zastareli renesančni serpent, svoj razmah pa je doživel v 19. stoletju. Leta 1821 ga je patentiral pariški glasbilar Jean Hilaire Asté, najbolj razširjen pa je bil v Franciji, Italiji, Španiji in Južni Ameriki. Instrument je predhodnik tube, v začetku 20. stoletja je počasi izginil iz koncertnih odrov, najdlje se je obdržal v Italiji.

Ofikleidi so bili zgrajeni v več različicah; po velikosti in številu lukenj:

  • altovski ofikleid (uglašen v Fis in Es)
  • basovski ofikleid (v B ali C)
  • kontraaltovski ofikleid (v As)
  • kontrabasovski ofikleid (v F in Es)

Uporaba ofikleida v skladbah[uredi | uredi kodo]

Današnji orkestri pri izvajanju teh skladb večinoma nadomestijo ofikleid z drugimi instrumenti

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]