Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ofelija
Posnetek s pomočjo katerega so odkrili luno Ofelijo. Luna Kordelija je spodaj, zgoraj je Ofelija. Obe sta ob obroču ε (epsilon) označeni s krogom.
|
| Odkritje |
| Odkritelj: |
Richard J. Terrile / Voyager 2 |
| Datum odkritja: |
20. januar, 1986 |
| Druga imena: |
Uran VII, S/1986 U 8 |
| Značilnosti tira |
| Srednji polmer orbite: |
53.763,390 ± 0.847 km[1] |
| Izsrednost: |
0,00992 ± 0,000107[1] |
| Obhodna doba: |
0,37640039 ± 0,00000357 dni[1] |
| Naklon tira: |
0,10362 ± 0,055° (na Uranov ekvator)[1] |
| Obkroža: |
Uran |
| Fizikalne lastnosti |
| Razsežnosti: |
54 × 38 × 38 km[2] |
| Srednji polmer: |
23 ± 4 km[2] |
| Površina: |
~6.600 km²[3] |
| Prostornina: |
~41.000 km³[3] |
| Masa: |
~5,1 · 1016 kg[3] |
| Srednja gostota: |
~1,3 g/cm³ predvideno |
| Ekvatorialna površinska težnost: |
~0,0070 m/s²[3] |
| ubežna hitrost: |
~0,018 km/s[3] |
| Vrtilna doba: |
sinhrono[2] |
| Nagib vrtilne osi: |
1°[2] |
| Albedo: |
0,08 ± 0,01 [4] |
| Temperatura: |
~64 K[3] |
Ofelija je Uranov notranji pastirski satelit.
[uredi] Odkritje in imenovanje
Luno Ofelijo je odkril Richard J. Terrile 20. januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 8 [5]. Pozneje je niso več opazili do leta 1997, ko jo je posnel Vesoljski teleskop Hubble [4][6]. Astronoma Richard French in Philip Nicholson sta iskala v Uranovih obročih popačenja, ki bi jih lahko povzročila dva pastirska satelita (Kordelija in Ofelija). Našla sta valovanje na enem robu obroča ε. Izračunala sta lego obeh lun in Erich Karkoschka je na posnetkih, ki jih je naredil Vesoljski teleskop Hubble, našel obe luni v marcu leta 2000.
Uradno ime je dobila po Ofeliji, hčerki Polonija iz Shakespearove tragedije Hamlet.
[uredi] Lastnosti
O luni Ofeliji je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Na slikah, ki jih je naredil Voyager 2, izgleda podolgovato telo z vzdolžno osjo usmerjeno proti Uranu. Njena gostota je 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodnega ledu. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0073 m/s². Njena tirnica je znotraj sinhrone tirnice, ki se ji zaradi plimskih vplivov počasi zmanjšuje polmer.
[uredi] Opombe in reference
[uredi] Zunanje povezave
