Občina Rogaška Slatina

Občina Rogaška Slatina

Grb občine Rogaška Slatina
Zemljevid na Geopedii
Površina:	71,5 km²
Župan:	Branko Kidrič
Prebivalcev  - moških  - žensk	11.120 5.573 5.547
Povprečna starost:	37,78 let
Stanovanjske površine:  - gospodinjstev:  - družin:	27,90 m²/osebo 3.438 2.970
Delovno aktivnih:  - brezposelnih:	5.290 824
Povprečna plača (avgust 2003):  - bruto:  - neto:	188.790 SIT 123.332 SIT
Študentov:	353
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002.

Občina Rogaška Slatina je ena od občin v Republiki Sloveniji. Znana je po svoji mineralni vodi, toplicah in proizvodnji izdelkov iz kristalnega stekla. Prebivalci Rogaške Slatine so Slatnčani (Rogačani so prebivalci sosednjega Rogatca).

Zgodovina

Po tem območju so se sprehajali ljudje že v času Rimljanov in Keltov, ko je mimo Lemberga in Rogatca vodila cesta iz Celeie do Petovie. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance.

Slatinska mineralna voda je bila v pisnih virih prvič omenjena 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že pred tem. Prvi je o njej pisal alkimist Leinhardt Thurneysser iz Frankfurta v svojem delu Pison.

Mednarodni sloves mineralne vode dandanes pripisujejo hrvaškemu banu Petru Zrinjskemu, ki je leta 1665 pozdravil svoja jetra s pitjem te vode.

Nastanek vrelca si po mitologiji iz 17. stoletja razlagajo tako, da naj bi Apolon, bog sonca in zdravilstva, ustvaril krilatega konja Pegaza, ki mu je naročil, naj pije vodo iz Rogaških vrelcev. Pegaz je upodobljen tudi na grbu občine in I. osnovne šole.

Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije.

Leta 1908 so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. Josepha Knetta našli najbolj mineralizirano vodo Donat. Zaradi visoke vsebnoti magnezija, ta voda pomaga pri presnovnih boleznih.

Grand Hotel Rogaška

Pavilijon

Steklarna Rogaška

Cestno krožišče pred steklarno

Vrelec Donata

Donat

Zdraviliški park

Lega

Rogaška Slatina leži v Spodnjem Posotelju, na vzhodnem in osrednjem delu Štajerske ter v bližini meje z Republiko Hrvaško. Njena nadmorska višina je 228 metrov, geografska lega pa je nekaj nad 46˚ severne širine in okoli 15˚ vzhodne dolžine. Površina občine je 71,5 kvadratnih kilometrov in jo obdajajo trije hribi Boč, Plešivec in Donačka gora.

Podnebje

Podnebje na območju Rogaške Slatine je subpanonsko, blago, z januarskimi temperaturami nekaj pod ničlo (povprečna januarska temperatura za obdobje 1961-1990 znaša -1,6 ˚C, julijska pa 18,0 ˚C); jesenske temparature so dokaj visoke. Sorazmerno velike gozdne površine prispevajo k relativno toplemu in vlažnemu ozračju. Povprečna letna temperatura znaša 9,2 ˚C. Letna količina padavin je med 1000 in 1100 milimetri. Ker so padavine izdatnejše v pozni pomladi, to zelo dobro vpliva na bujno vegetacijo.

Vegetacija

Pestra in raznolika krajina predstavlja sožitje med gozdnimi in obdelovalnimi površinami. Osojne lege so pokrite z gozdovi, kopasti grebeni in doline pa so pokrite z obdelovalnimi grebeni. V gozdovih prevladujejo listavci, predvsem bukev, kostanj, javor in hrast.

Prebivalci

Arheološke najdbe pričajo, da je bilo širše območje Rogaške Slatine naseljeno že v prazgodovinski dobi. Občina Rogaška Slatina po zadnjem popisu prebivalstva vključuje 41 naselij z 11.237 prebivalci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, turizmom, kozmetiko in s steklarstvom.

Kratka zgodovina

Po tem območju so se sprehajali ljudje že v času Rimljanov in Keltov, ko je mimo Lemberga in Rogatca vodila cesta iz Celeie do Petovie. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance. Rogaška Slatina je bila prvič upodobljena leta 1678 v vedutnem zemljevidu Georga Matthausa Vischera, kjer je zahodno od Rogatca prikazan kraj s curkom z imenom Rohitscher Sauerbrunn.

Slatinska mineralna voda je bila v pisnih virih prvič omenjena 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že pred tem. Prvi je o njej pisal alkimist Leinhardt Thurneysser iz Frankfurta v svojem delu Pison. Mednarodni sloves mineralne vode dandanes pripisujejo hrvaškemu banu Petru Zrinjskemu, ki je leta 1665 pozdravil svoja jetra s pitjem te vode.

Turizem

Glavna predstavnika turizma sta Zdravilišče Rogaška in Terme Rogaška. Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta 1908 so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. J. Knetta našli najbolj mineralizirano vodo Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija, ta voda pomaga pri presnovnih boleznih.

V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile, in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Za tem so zrasli še hoteli Slatina, Sava, Slovenija, Grand hotel Donat, Grand hotel Rogaška, hotel Strossmayer ter kopališče Rogaška Riviera.

Gospodarstvo

Glavni predstavnik gospodarstva je Steklarna Rogaška. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo. Dvajset let kasneje je začela delovati Srednja steklarska šola, ki je danes edina te vrste v Sloveniji. Od leta 2000 v njej poteka tudi program splošne gimnazije. V Steklarni je zaposlenih 1.000 delavcev, ki proizvajajo visokokvalitetne izdelke iz brušenega kristalnega stekla ter kristalina. Izdelki so poznani po vsem svetu, saj gre kar 80 % proizvodnje v izvoz. Druga veja gospodarstva je Kozmetika Afrodita, ki ima zaposlenih skoraj 120 ljudi različnih strok. Trenutno trži podjetje približno 300 izdelkov in oskrbuje več kot 10.000 trgovin in 5.000 kozmetičnih salonov v Sloveniji in tujini, in sicer v Evropi in Aziji. Tretji predstavnik je kmetijska dejavnost, ki ga sestavljajo mali in le nekaj velikih kmetov. Kmetijskih površin je 2.422,6 hektarjev in jih v večini uporabljajo za poljedelstvo in živinorejo.

Šolstvo

V Rogaški so tri osnovne šole ter srednja šola. Prvi dve osnovni šoli imata normalen program, tretja pa ima program za otroke s posebnimi potrebami. V srednji šoli imajo program splošne gimnazije ter program za izobrazbo steklarjev.

Pomembne stavbe

Pomembne stavbe so občinska stavba, kjer županuje mag. Branko Kidrič, Pegazov dom, ki je najnovejša javna zgradba v Rogaški Slatini, Grand hotel s Kristalno dvorano, Grafični muzej, Kulturni center, Terapija, ki je namenjena zdravstvu – odkrivanju raznih bolezenskih stanj in zdravljenju le-teh.

Naselja v občini

Brestovec, Brezje pri Podplatu, Cerovec pod Bočem, Ceste, Čača vas, Drevenik, Gabrce, Gabrovec pri Kostrivnici, Gradiški Dol, Irje, Kačji Dol, Kamence, Kamna Gorca, Male Rodne, Nimno, Plat, Podplat, Podturn, Pristavica, Prnek, Rajnkovec, Ratanska vas, Rjavica, Rogaška Slatina, Spodnja Kostrivnica, Spodnje Negonje, Spodnje Sečovo, Spodnji Gabrnik, Strmec pri Sv. Florijanu, Sv. Florijan, Tekačevo, Topole, Tržišče, Tuncovec, Velike Rodne, Vinec, Zagaj pod Bočem, Zgornja Kostrivnica, Zgornje Negonje, Zgornje Sečovo, Zgornji Gabrnik

Krajevne skupnosti

Občina Rogaška Slatina je razdeljena na tri krajevne skupnosti:

• Mestna Krajevna skupnost Rogašaka Slatina
• Krajevna skupnost Kostrivnica
• Krajevna skupnost Sv. Florijan

Zunanje povezave

• Rogaška Slatina, uradna stran občine.
• Spletni portal Rogaska.info