O življenju, vesolju in sploh vsem

O življenju, vesolju in sploh vsem
Avtor	Douglas Adams
Država	Velika Britanija
Jezik	Angleščina
Založnik	Pan Books
Datum izida	1982
Žanr	Znanstvena fantastika, Komedija
Knjiga je del zbirke/serije
Serija	Štoparski vodnik po galaksiji
Predhodnik	Restavracija ob koncu vesolja
Naslednik	Zbogom in hvala za vse ribe
Klasifikacija

Knjiga O življenju, vesolju in sploh vsem je tretji del t.i. »trilogije v petih delih« pisatelja Douglasa N. Adamsa. Izšla je leta 1982.

Kratka vsebina

Arthur Dent in Ford Prefect se na zemlji ločita. Arthur ostane v svoji votlini, Ford pa se odpravi raziskovat. Ford se čez pet let vrne in z Arthurjem odkrijeta česterfildsko zofo, ki ju prestavi na igrišče za kriket dva milijona let pozneje. Tam srečata Slartibartfasta, ki se je trudil ukrasti Pepel kriketskega čoka. Vmes so se na igrišču pojavili roboti, ki so ravno tako poskušali odnesti Pepel. S Slartibartfastovo ladjo, ki je delovala na bistromatični pogon in je bila v kajtebrižnem polju, sta odšla z zemlje. Slartibartfast jima je razložil problem krikkitških vojn. Ko so se končale, so cel planet zaklenili v ovojnico, zdaj pa je njihova poslednja ladja izven ovoja iskala ključ, da bi ga odklenila. Del tega ključa je sestavljal tudi pogon Zlatega srca. Ko so prišli ponj, so s sabo odpeljali še Zaphoda Beeblebroxa, Marvin pa jim je preprečil da bi ga ubili. Tačas poskuša Slartibartfast z Arthurjem in Fordom krikkitškim robotom preprečiti, da bi na neki zabavi dobili še zadnji del ključa, vendar jim to ne uspe, srečajo pa Trillian. Na Krikkit pridejo prepozno in so le še priča temu, kako ladja odklene ovojnico. Takrat se jim pridruži Zaphod, ki je kot edini v zgodovini preživel napad krikkitških robotov. Nato se odpravijo na Krikkit, kjer srečajo domačine, ki jih odpeljejo k svojim voditeljem. Tam ugotovijo, da bomba, ki jo hočejo sprožiti na Krikkitu in bi uničila celo vesolje, tako in tako ne deluje. K hitremu razvoju Krikkita pa je pripomogel predvsem računalnik, ki je po planetu širil sovražnost, da pa so bili roboti zamorjeni in Zaphoda niso ubili, so šle zasluge predvsem Marvinu.

Navedki

»Za robote gre, gospod,« je rekel glas. »Nekaj je narobe z njimi.«
»Kaj natanko?«
»Roboti nič več ne uživajo, gospod.«
»Kaže, da so zamorjeni od vojne, gospod. Nekakšna naveličanost nad svetom oziroma, moral bi reči, nad vesoljem.«
»No, to je vse v redu, saj jih imamo zato, da ga uničijo.«
»No, v zadnjih nakaj praskah so šli v bitko, dvignili orožje na strel, potem pa kot bi si rekli: pa kaj? Čemu, v kozmičnem smislu, nam je tega treba? In potlej so kar malo utrujeni in slabe volje.«
»In kaj počnejo potem?«
»V glavnem rešujejo kvadratne enačbe. Pošastno težke, na vsak način. In potlej se kujajo.«

Glej tudi

• Dan brisače na 25. maj