Nueva canción

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Nueva canción (kar v španščini pomeni nova pesem) ali canto nuevo je priljubljeno glasbeno gibanje v Latinski Ameriki. Razvila se je v 60. letih 20. stoletja v Južni Ameriki, zlasti v Čilu in andskih državah, od koder se je razširila po vsem kontinentu. Gre za preplet latinskoameriške ljudske glasbe z družbeno angažiranimi oz. protestnimi besedili, ki pripovedujejo o revščini, imperializmu, demokraciji, človekovih pravicah in religiji.

Glasba ima korenine v andski glasbi, glasbi temnopoltih sužnjev v Južni Ameriki (música negra), španski, kubanski glasbi in predvsem v čilenskem plesu cueca.

V večini pesmi je prisotna kitara, pogosto tudi južnoameriška ljudska glasbila, kot so quena, zampoña, charango ali cajón. Besedila so največkrat v španščini s primesmi lokalnih jezikov oz. narečij.

Gibanje je največji razmah doživelo v Čilu, kjer je predstavljalo pomemben del Allendejejevega socialističnega revolucionarnega gibanja. Augusto Pinochet je zato takoj po državnem udaru leta 1973 poskušal to gibanje zatreti. Nekaj izvajalcev, npr. skupini Inti-Illimani in Quilapayún je pobegnilo iz države, Víctorja Jaro, enega najpriljubljenejših izvajalcev, je ukazal mučiti do smrti, v svoji vnemi pa je šel tako daleč, da je poskušal prepovedati nekatera tradicionalna andska glasbila. Tudi na Kubi, kjer se imenuje »nueva trova«, je glasbena smer uživala veliko podporo Fidela Castra.

Podobno gibanje se je razvilo tudi v Španiji, ki je bila v tistem času podvržena diktatorskemu vojaškemu režimu generala Franca; močno je bilo zlasti v Kataloniji, kjer je postalo znano pod imenom Nova Cançó, in v Baskiji.

Najpomembnejši izvajalci po posameznih državah so: