Novalja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Novalja 44°33′27″N, 14°53′03″E

Novalja
Novalja.jpg
Novalja-pristanišče
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 2078 (2001)
Poštna št./pošta: 53291 Novalja
Mesto: Novalja
Županija: Ličko-senjska županija Ličko-senjska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Novalja je mesto, istoimensko naselje in zaliv s pristaniščem na otoku Pagu, Hrvaška; spada pod Ličko-senjsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Novalja je turistično mesto z manjšim pristaniščem, ki leži ob istoimenskem lepem zalivu na jugozahodnem delu otoka. Stari del mesta je strnjeno grajen v primorskem slogu.Kraj obdaja borov gozdiček, s peščeno in z nekaj prodnatimi plažami v bližnjih zalivih. Od nekdanjega rimskega mesta Cissa, današnja Caska je oddaljena okoli 2 km. Novalja je s cesto povezana z ostalimi kraji na otoku, do Paga je okoli 20 km.

V dnu zaliva leži pristanišče, ki je dobro zavarovano pred severozahodnimi in jugovzhodnimi vetrovi. Pristanišče varujeta dva valobrana. Za prvim so »mooringi« za 20 plovil in dvigalo do 5 t. Dobro sidrišče je tudi sredi zaliva, kjer je morje globoko do 8 m.

Na urejeni obali pred pošto stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: RZ Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 3 milje.

Naselja[uredi | uredi kodo]

V sestav mesta spada 10 naselij (stanje 2006), to so: Caska, Gajac, Kustići, Lun, Metajna, Novalja, Potočnica, Stara Novalja, Vidalići in Zubovići.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

V desetih naseljih, ki sestavljajo Novaljo, stalno živi 3335, v samem naselju Novalja pa 2078 prebivalcev (popis 2001).

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
714 1006 915 1071 1011 1428 1428 1988 1958 1981 1859 1834 1775 1912 2078

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost je turizem. V kraju sta dva hotela: H.Liburnija in H.Loža in dva kampa: Straško in Dražica.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Današnja Novalja stoji na mestu antičnega naselja Novalia, ki je bilo pristanišče rimskega mesta Cisse. Do današnjih dni se je ohranil rimski podzemni vodovod imenovan »Talijanova buža«, zgrajen v 1. stoletju.

V starem mestnem središču so ostanki starokrščanske bazilike in predromanske cerkve postavljene v obdobju med 9. in 10. stoletjem.

V Gaju zaselku severno od Novalje so ohranjeni ostanki zidov in mozaika enoladijske cerkve postavljene v 5 stoletju.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]