Norma (opera)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Norma je opera v dveh dejanjih Vincenza Bellinija. Libreto je po literarni predlogi Norma francoskega pisatelja Alexandra Soumeta napisal Felice Romani. Skladatelj je opero komponiral od septembra do sredine decembra v Casalbuttanu na posestvu prijateljice Giuditte Turina-Cantu. Pogodba z milanskim gledališčem Scala je Belliniju zagotavljala honorar v višini 12.000 avstrijskih lir. Libretist in skladatelj sta pripravila tudi nekaj novosti, ki so tedanjega impresarija milanskega gledališča vznemirjale in spravljale v dvom (finale prvega dejanja zaključuje tercet in ne skupno petje vseh glavnih igralcev in zbora, zaključek opere je v basovskem stavku ...).

Nekatera mesta v operi so kljub vsemu spremenjena trikrat ali štirikrat, svoje zahteve je postavila tudi avstrijska cenzura. Nenazadnje je bila nad kavatino Casta diva iz prvega dejanja, danes je to najbolj znan odlomek iz opere, vznemirjena tudi skladateljeva prijateljica sopranistka Giuditta Pasta, prva interpretinja naslovne vloge. Note so se ji zdele najstrahotnejše in najtežje, vzbujale so ji strah.

Kljub vsem zapletom je bila krstna predstava v milanski Scali 26. decembra 1831 in občinstvo je ni sprejelo (zdela se jim je preveč podobna prejšnji mojstrovi operi Mesečnici). V resnici je preveč novotarij poslušalstvo presenetilo in je niso razumeli, pevci pa tudi niso bili pevsko razpoloženi (Pastova je bila v kavatini prenizka za cel ton). Govorilo se je tudi o zarotah in spletkah. Krstu je prisostvoval tudi Gaetano Donizetti, ki je opero pohvalil in dejal, da si bo občinstvo premislilo. Zgodilo se je, da so opero v tisti sezoni uprizorili kar 40-krat, iz reprize v reprizo z večjim uspehom, končali pa so v ozračju popolnega navdušenja.

Osebe[uredi | uredi kodo]

  • Norma, Orovesova hči - sopran
  • Adalgisa - sopran
  • Pollione, rimski prokonzul v Galiji - tenor
  • Oroveso, vodja Galcev - bas
  • Clotilde, Normina prijateljica - sopran
  • Flavio, centurion - tenor
  • Galci, vojaki, svečeniki

Glasbeni primer[uredi | uredi kodo]

Kavatina Norme »Casta diva« v interpretaciji Marie Callas [1]