Niko Grafenauer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Niko Grafenauer, slovenski pesnik, kritik, esejist, urednik, literarni zgodovinar in prevajalec, * 5. december 1940, Ljubljana, Slovenija.

Življenje

Niko Grafenauer se je rodil 5. decembra leta 1940 v Ljubljani. Bil je sedmi otrok v družini. Že v zgodnjem otroštvu je izgubil oba starša. Mati je umrla teden dni po njegovem rojstvu, oče pa ko je bil star leto in pol. Družino je vojna ponesla na različne življenjske poti.

Po končanem učiteljišču v Ljubljani leta 1960 je študiral na Filozofski fakulteti na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, kjer je tudi diplomiral leta 1969.

Zgledoval se je po Simonu Jenku, Srečku Kosovelu, Josipu Murnu, Francetu Prešernu in Otonu Župančiču.

Delo

Osebno liriko je začel objavljati v mentorski reviji Mlada pota leta 1956, prvo zbirko Večer pred praznikom je izdal leta 1962. V študentskih letih (od 1960 do 1969) je bil urednik za književno kritiko pri Dialogih, Naši sodobnosti, Naših razgledih, Novih obzorjih, Perspektivah, Sodobnosti in Tribuni.
Od leta 1965 do leta 1973 je imel status svobodnega književnika. Leta 1973 je postal urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Prav tako je bil glavni urednik revije Problemi in Ampak ter soustanovitelj, direktor in glavni urednik slovenskega mesečnika in založbe Nova revija, ki je bila ustanovljena leta 1982. Po upokojitvi leta 2002 je ohranil položaj glavnega urednika založbe Nova revija.

Skupščina SAZU je Nika Grafenauerja 12. junija 2003 izvolila za izrednega člana, 21. maja 2009 pa rednega člana SAZU.

Poezija

Iz začetnega modernističnega pesništva (Večer pred prazniki) se je razvil v idejno radikalnejšo smer, katere problematika se določno nakazuje že v naslovu zbirke (Stiska jezika), zatem pa se je približal čisti liriki v smeri hermetične simbolistične tradicije (zbirka sonetov Štukature). Jezikovno inovativnost in izraz njegove lirike nadaljuje v knjigah Palimpsesti (1984), Izbrisi (1989), Odtisi (1999) in v Nočitvah (2005), ki za zdaj zaključujejo njegov hermetičen in estetsko bogat pesniški opus, kjer se prepletajo in prekrivajo motivno tematsko: življenje in smrt, ljubezen in resignacija, privid in resnica, glas in molk, ujetost jaza in usodnost jezika. Z omenjenimi knjigami je postal eden glavnih predstavnikov slovenskega pesniškega modernizma.

Dela za mlade

Grafenauerjeva otroška in mladinska poezija in proza motivno tematsko vsebujeta igro in fantazijo. V svoja dela vključuje duhovitost oziroma humor, izpeljan iz nenavadnih besednih zvez ter pretiravanj, ki vsebini doda igrivost, prav tako pa vključuje domišljijo, ki jo izpeljuje iz doživljajskega sveta.
Uredil je več izborov otroških pesmi, antologijo jugoslovanskih mladinskih pesmi, ki jih je izdal v knjigi Sončnica na rami, izbor Svetovne pravljice idr.

Esejistika, prevodi

Niko Grafenauer se je uveljavil tudi kot esejist in prevajalec poezije. Veliko je prevajal iz nemščine, angleščine in srbohrvaščine, zlasti avtorje, ki so blizu njegovemu lastnemu pesniškemu svetu, ter pisal o njih analitične študije. V slovenščino je prevedel pesmi H. M. Enzensbergerja, G. Benna, P. Celana, F. Hölderlina, E. Lasker-Schülerja, H. Von Hofmannsthala, ter roman R. M. Rilkeja.

Prav tako pa so tudi dela Nika Grafenauerja prevedena v tuje jezike. V nemščino ga prevaja avstrijski pisatelj in pesnik Janko Ferk. Posamezne pesmi pa so izšle na www.lyrikline.de.

Piše tudi eseje in študije o slovenskem pesništvu. V več knjigah z analitičnimi študijami vrednoti ne le posamezne avtorje, ampak tudi širše kritično in odgovorno vrednoti pojave v družbi in ustvarjalnost v času. Svoje poetološke spise je zbral v knjigi Odisejev labirint (2001).

Nagrade

Za svoje delo v poeziji je Niko Grafenauer prejel več nagrad: dve Jenkovi nagradi (1986 za Palimpseste in 1999 za Odtise), Kajuhovo nagrado (1984 za Skrivnosti), tri Levstikove nagrade (1980 za Nebotičniki, sedite, 1987 za Majhnico in 2007 za življenjsko delo), Prešernovo nagrado (1997 za literarni opus), ter za prevode tujih pesnikov Sovretovo nagrado (1996).

Bibliografija

Poezija

Mladinsko pesništvo

Mladinska proza

Študiji in eseji

Viri

  • Čelik, Andreja. Diplomsko delo. Pesništvo Nika Grafenauerja (motivacijsko-tematski vidik, doživljajska zahtevnost).
  • Grafenauer, Niko. Avtozaver. Mladinska knjiga, Ljubljana 1976.
  • Grafenauer, Niko. Kaj je na koncu sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana 1973.
  • Grafenauer, Niko. Kam pelje vlak. Založba Mladika, Ljubljana 1995.
  • Grafenauer, Niko. Lokomotiva lokomotiva. Mladinska knjiga, Ljubljana 1986.
  • Grafenauer, Niko. Majhnica. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987.
  • Grafenauer, Niko. Majhnica in Katrca Škrateljca. Založba Borec, Ljubljana 1987.
  • Grafenauer, Niko. Možbeseda Pedenjped. Stari trg ob Kolpi, Koce 1994.
  • Grafenauer, Niko. Nebotičniki, sedite. Mladinska knjiga, Ljubljana 1981.
  • Grafenauer, Niko. Pedenjhišica. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004.
  • Grafenauer, Niko. Pedenjped. Mladinska knjiga, Ljubljana 1995.
  • Grafenauer, Niko. Skrivnosti. Nova revija, Ljubljana 2006.
  • Grafenauer, Niko. Stara Ljubljana. Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
  • Grafenauer, Niko. Uganke. Založba Mladika, Ljubljana 2001.
  • Grafenauer, Niko. Zmajček razgrajaček. Mladinska knjiga, Ljubljana 1978.
  • Grafenauer, Niko. Živali na dvorišču. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970.
  • Grafenauer, Niko. Živali na polju. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970.
  • Grafenauer, Niko. Živali v gozdu. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970.
  • Hkavc, Tatjana. Diplomsko delo. Pesništvo za otroke in mladino Nika Grafenauerja (motivacijsko-tematski vidik).
  • Leksikon Slovenska književnost. Cankarjeva založba, Ljubljana 1982.
  • Paternu, Boris. Od ekspresionizma do postmoderne. Slovenska matica, Ljubljana 1999.
  • Pogačnik, Jože in drugi. Slovenska književnost III. DZS, Ljubljana 2001.
  • Poniž, Denis. Slovenska lirika 1950 – 2000. Slovenska matica, Ljubljana 2001.
  • Saksida, Igor. Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Založba Obzorja, Maribor 1994.

Zunanje povezave