Nevroglobin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Trirazsežnostna struktura nevroglobina s hemom v sredini

Nevroglobin je pripadnik družine globinov pri vretenčarjih, udeležen pri homeostazi kisika v celicah. Je znotrajcelični hemoprotein, prisoten v osrednjem in obkrajnem živčevju, možgansko-hrbtenjačni tekočini, mrežnici (retini) in endokrinih tkivih.

Sestavljen je iz ene polipeptidne verige, ki reverzibilno veže kisik z večjo afiniteto kot hemoglobin. Na ta način poveča zalogo kisika v možganih in ščiti pred poškodbami zaradi hipoksije in ishemije. V evolucijskem smislu je soroden globinom v živčevju nevretenčarjev.

Nevroglobin je leta 2000 odkril Thorsten Burmester s sodelavci,[1] trirazsežnostna struktura pa je bila določena leta 2003.[2] Nekateri znanstveniki trdijo, da nevroglobin prepušča dušikov oksid (NO) v celico, ki omogoča preživetje živčne celice (nevrona) in obnovo v primeru primankljaja kisika.[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Burmester, T. s sod. (2000). »A vertebrate globin expressed in the brain«. Nature 407, str. 520-523.
  2. ^ Pesce A., Dewilde S., Nardini M., Moens L., Ascenzi P., Hankeln T., Burmester T. in Bolognes M. (2003). "Human Brain Neuroglobin Structure Reveals a Distinct Mode of Controlling Oxygen Affinity". Structure 11 (9): 1087–1095. doi:10.1016/S0969-2126(03)00166-7. 
  3. ^ »It's in your head: The brain's own globin defends you from shock and stroke". Pridobljeno 14.09.2009.