Negativna binomska porazdelitev
Negativna binomska porazdelitev (vključno s Pascalovo porazdelitvijo in Pólyajevo porazdelitvijo) je diskretna verjetnostna porazdelitev neuspešnih Bernoullijevih poskusov (dva možna izzida: uspešno in neuspešno ali da in ne), v katerih želimo dobiti vnaprej dano število uspehov.
Negativno binomsko porazdelitev poznamo v dveh verzijah (glej pregled lastnosti porazdelitve na desni strani):
- v prvi verziji štejemo število neuspehov pred r-tim uspehom
- v drugi verziji pa štejemo število poskusov v katerih se zgodi r-ti uspeh
| Negativna binomska porazdelitev | ||
|---|---|---|
Rdeča črta pomeni srednjo (pričakovano) vrednost, zelena črta je približno 2σ. |
||
| oznaka | ![]() |
|
| parametri | (realno število) (realno število) |
(realno število) (celo število) |
| interval | ![]() |
![]() |
| funkcija verjetnosti (pdf) |
![]() |
![]() |
| zbirna funkcija verjetnosti (cdf) |
kjer je regulirana nepopolna funkcija beta |
![]() |
| pričakovana vrednost | ![]() |
![]() |
| mediana | ||
| modus | ![]() ![]() |
|
| varianca | ![]() |
![]() |
| simetrija | ![]() |
![]() |
| sploščenost (eksces) |
![]() |
![]() |
| entropija | ||
| funkcija generiranja momentov (mgf) |
![]() |
![]() |
| karakteristična funkcija | ![]() |
![]() |
| Opomba: | Število neuspehov pred r-tim uspehom (1. verzija) | Število poskusov, ki so potrebni, da dobimo r uspehov (2. verzija) |
Predpostavimo, da smo izvedli k poskusov. Verjetnost za uspeh (označimo jo s p) je ista pri vsakem poskusu. Izzid enega poskusa ne vpliva na izzid ostalih poskusov (neodvisni poskusi). Slučajna spremenljivka je v tem primeru število poskusov, da dobimo r uspehov (vnaprej določenih). Verjetnostna porazdelitev te slučajne spremenljivke se podreja negativni binomski porazdelitvi (poskus te vrste pa imenujemo tudi negativni binomski poskus).
Pascalova porazdelitev in Polyajeva porazdelitev sta poseben primer negativne binomske porazdelitve. Nekateri pa negativno binomsko porazdelitev imenujejo kar Pascalova ali Polyajeva porazdelitev.
Vsebina |
Primer[uredi]
Kot primer si oglejmo metanje kovanca, ki lahko pade na glavo ali številko (stran kovanca, ki je zgoraj, in se vidi). Verjetnost je za obe strani enaka (p = 0,5). Recimo, da je uspeh, če pade na glavo. Štejemo padce kovanca na glavo. Poskus ponavljamo tako dolgo, da dobimo na primer 5 padcev kovanca na glavo. Število poskusov metanja kovanca k je lahko katerokoli celo število med r in pozitivno neskončno vrednostjo
za prvo verzijo oziroma
.
Lastnosti[uredi]
Funkcija verjetnosti[uredi]
Verjetnost, da je bilo pri n izvedenih poskusih k uspešnih in če je verjetnost za uspešnost posameznega poskusa enaka p, lahko za slučajno spremenljivko Y zapišemo funkcijo verjetnosti f(k, n, p) kot
kjer je 
Če pa z Y označimo slučajno spremenljivko za Y = X – r neuspehov pred r-tim uspehom je
Zbirna funkcija verjetnosti[uredi]
Zbirno funkcijo verjetnosti lahko za prvo verzijo zapišemo kot
je regulirana nepopolna funkcija beta ali
za drugo verzijo porazdelitve.
Pričakovana vrednost[uredi]
Pričakovana vrednost je enaka
za prvo oziroma
za drugo verzijo porazdelitve.
Varianca[uredi]
Varianca je enaka
za obe verziji porazdelitve.
Koeficient simetrije[uredi]
Koeficient simetrije je enak
za obe verziji porazdelitve.
Sploščenost[uredi]
Sploščenost je enaka
za prvo verzijo,
pa za drugo verzijo porazdelitve.
Povezave z drugimi porazdelitvami[uredi]
Geometrijska porazdelitev[uredi]
Kadar je r = 1, preide negativna binomska porazdelitev v geometrijsko porazdelitev:
-
.
Poissonova porazdelitev[uredi]
Negativna binomska porazdelitev prehaja v Poissonovo porazdelitev v naslednjem primeru:
-
.
Glej tudi[uredi]
Zunanje povezave[uredi]
- Kalkulator za binomsko porazdelitev (v angleščini)

(
(realno število)



kjer je
regulirana nepopolna 







.
.