Navadni dežen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Navadni dežen
Navadni dežen
Navadni dežen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Apiales
Družina: Apiaceae (kobulnice)
Rod: Heracleum
Vrsta: H. sphondylium
Znanstveno ime
Heracleum sphondylium
L.
Sinonimi
  • Heracleum alpinum subsp. benearnense Rouy & E.G.Camus
  • Heracleum alpinum subsp. pyrenaicum (Lam.) Rouy & E.G. Camus
  • Heracleum alpinum var. pyrenaicum (Lam.) Pers.
  • Heracleum austriacum var. elegans Crantz
  • Heracleum ceretanum Sennen
  • Heracleum granatense Boiss.
  • Heracleum longifolium Jacq.
  • Heracleum montanum Schleich. ex Gaudin
  • Heracleum panaces sensu Lange
  • Heracleum pyrenaicum Lam.
  • Heracleum setosum var. granatense (Boiss.) Rouy & E.G. Camus
  • Heracleum setosum Lapeyr.
  • Heracleum sibiricum subsp. longifolium (Jacq.) Arcang.

Navadni dežen (znanstveno ime Heracleum sphondylium) je dveletna rastlina iz družine kobulnic.

Opis[uredi | uredi kodo]

Cvetovi navadnega dežena

Navadni dežen zraste od 50 do 120 cm v višino, ponekod doseže celo do 2 m. Listi so kosmati in na robovih narezani ter razdeljeni na od 3 do 5 delov. Steblo je votlo in poraščeno s kratkimi dlačicami. Cvetovi so rožnate ali bele barve in imajo pet venčnih listov, zbrani pa so v kobule, ki lahko v premeru dosežejo do 20 cm. V kobule je zbranih od 15 do 30 cvetov, ki se nahajajo na koncu dolgih stebelc. Rastlina običajno cveti med junijem in oktobrom. Z njegovim nektarjem se hranijo čebele, ose in nekatere vrste muh. Iz oplojenih cvetov se razvijejo sploščena ovalna semena s krilci, ki v dolžino dosežejo do 10 mm. Raznaša jih veter.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Navadni dežen je razširjen po vsej Evropi, razen Islandije ter po Severni Afriki. Najpogosteje uspeva na vlažni, z dušikom bohati podlagi vse do 2500 metrov nad morjem. Pogosto raste ob poteh in na zagrmovljenih območjih.

Mladi listi so dober vir vitamina C, beta karotena in drugih vitaminov. Spodbuja prebavo, razkužuje, čistilno vpliva na ožilje, znižuje krvni tlak.

Podvrste[uredi | uredi kodo]

V Evropi obstaja osem podvrst navadnega dežena:

  • Heracleum sphondylium subsp. chloranthum (Borbás) Neumayer
  • Heracleum sphondylium subsp. elegans (Crantz) Schübl. & G. Martens
  • Heracleum sphondylium subsp. glabrum (Huth) Holub
  • Heracleum sphondylium subsp. orsinii (Guss.) H. Neumayer
  • Heracleum sphondylium subsp. pyrenaicum (Lam.) Bonnier & Layens
  • Heracleum sphondylium subsp. sibiricum (L.) Simonk.
  • Heracleum sphondylium subsp. sphondylium
  • Heracleum sphondylium subsp. trachycarpum (Soják) Holub

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

  • Pignatti S. - Flora d'Italia – Edagricole – 1982, Vol. II, pag. 237
  • TUTIN, T. G. & al. (ed.) (1968). Flora Europaea. (vol.2) Cambridge University Press, Cambridge. [p.365]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]