Natrit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Natrit
Splošno
KategorijaV. razred: Nitrati, karbonati in borati
Kemijska formulaNa2CO3
Strunzova klasifikacija5.AA.10 (10. izdaja)
Klasifikacija DANA14.01.06.01 (brezvodni karbonati)
Osnovna celicaa = 8,9 Å, b = 5,23 Å, c = 6,04 Å,
V = 275,65 ų (izračunan iz osnovne celice),
β = 101,35°
Lastnosti
Molekulska masa105,99 g mol-1
Barvabrezbarvna, sivo bela, rumenkasta
Kristalni habitmasiven, psevdo heksagonali kristali
Kristalni sistemmonoklinski
prostorska skupina C 2 ali Cm
Razkolnostpopolna po {001}, dobra po {100} in {110}
Trdota3,5
Sijajsteklast – moten
Barva črtebela
Gostota2,54 g cm-3
Optične lastnostidvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,410
nβ = 1,535
nγ = 1,543
Dvolomnostδ = 0,133
Kot 2V28° (izmerjen)
26° (izračunan)
Topnosttopen v vodi
Sklici[1][2]

Natrit je natrijev karbonatni mineral s kemijsko formulo Na2CO3.

Na zraku veže vodo in se na površini hitro pretvori v termonatrit (Na2CO3•H2O. Mineral je natrijev analog zabujelita (Li2CO3).

Mineral so prvič odkrili leta 1982 na njegovi tipski lokaciji v Lovozerski tundri na polotoku Kola, Murmanska oblast, severna Rusija. Ime natrit mu je dal Aleksander Petrovič Homjakov in se nanaša na njegovo kemijsko sestavo.

Sklica[uredi | uredi kodo]

  1. Natrite. Mindat.org. Pridobljeno 26. februarja 2015.
  2. Natrite Mineral Data. Webmineral.com. Pridobljeno 26. februarja 2015.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • N.V. Zubkova, D.J. Puščarovski, G. Ivaldi, G. Ferraris, V. Pekov, N.V. Čukanov (2002). Crystal structure of natrite, γ-Na2CO3. Neues Jahrbuch für Mineralogie, Monatshefte 2002, str. 85-96.
  • A. Arakcheeva, L. Bindi, P. Pattison, N. Meisser, G. Chapuis, I. Pekov (2010). The incommensurately modulated structures of natural natrites at 120 and 293 K from synchrotron X-ray data. American Mineralogist 95: 574-581.
  • American Mineralogist 68 (1983): 281-282.