Narodna galerija Slovenije

Pročelje Narodnega doma

Narodna galerija - prizidek in vmesni trakt

Narodna galerija Slovenije je osrednja galerija slovenskih likovnih del. Ustanovljena je bila leta 1918. Hrani največjo zbirko umetnin, ki so nastale na slovenskem ozemlju v obdobjih med srednjim vekom in modernizmom.

Zgodovina [uredi]

Septembra leta 1869 se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke te prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v ljubljanski Kresiji. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodnje galerije, ki je bila leta 1946 razglašena kot državna ustanova. V zgradbi je nekaj časa gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010.

Poslopje [uredi]

Stavba je bila grajena po načrtih praškega arhitekta Františka Škabrouta, ki je zmagal na natečaju, na katerega se je prijavilo 17 arhitektov. Zgrajena je bila med letoma 1893 in 1896 kot ljubljanski Narodni dom v slogu moderne renesanse. Zasnovana je trodelno, podobno kot bazilika. Imela je vrsto družabnih prostorov, možnost postavljanja gledaliških predstav, restavracijo in velik vrt za palačo. V pritličju je bila tudi telovadnica. V začetku je imela v tej stavbi prostore tudi Akademija znanosti in umetnosti, dokler se ni preselila v svoje prostore na Novem trgu. Za potrebe Akademije je bil Narodni dom preurejen leta 1928.

Zaradi prostorske stiske se je leta 1993 Narodna galerija razširila na območje porušenega Kluba delegatov ob Puharjevi ulici, kjer je zgradila prizidek po načrtih Edvarda Ravnikarja. V nove prostore so razstavili dela evropske umetnosti. Med obema stavbama je bil v letih 2001-2002 zgrajen vmesni trakt po načrtih ateljeja Sadar in Vuga, za kar sta arhitekta Jurij Sadar in Tomaž Vuga prejela nekaj nagrad. V ta prostor so prestavili originalni Robbov vodnjak.

Stalna razstava [uredi]

Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto:

zbirka tabelnih slik in slik na platnu,
zbirke kipov,
zbirke del na papirju,
zbirke fotografskih dokumentov premične umetnostne dediščine,
specialne zbirke (dokumentarno gradivo, povezano z zbirkami).

Galerija prikazuje stalno umetniško razstavo od obdobja srednjega veka do zgodnjega 20. stoletja. V osrednjem steklenem delu galerije je po restavraciji leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni Robbov vodnjak.

Neznani avtor: Vlad III kot Pilat obsoja Jezusa (15. stoletje)
Pietro Liberi: "Antični prizor" (17. stoletje)
Jožef Tominc: "Samoportret" (1830.)
Pavel Künl: "Ribji trg v Ljubljani", 1847
Jurij Šubic: "Pred lovom" (19. stoletje)
Ivana Kobilca: "Kofetarca", (19. stoletje)
Ivan Grohar: "Sejalec" (1907)