Najkrajša dokazna partija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ernest Clement Mortimer (verzija A. Frolkina), Shortest Proof Games, 1991
Chess zhor 26.png
Chess zver 26.png
a8 b8 c8 d8 e8 f8 g8 h8
a7 b7 c7 d7 e7 f7 g7 h7
a6 b6 c6 d6 e6 f6 g6 h6
a5 b5 c5 d5 e5 f5 g5 h5
a4 b4 c4 d4 e4 f4 g4 h4
a3 b3 c3 d3 e3 f3 g3 h3
a2 b2 c2 d2 e2 f2 g2 h2
a1 b1 c1 d1 e1 f1 g1 h1
Chess zver 26.png
Chess zhor 26.png
SPG v 4,0 oziroma položaj po četrti potezi črnega; kako je šla partija?

Najkrajša dokazna partija (Angleški izraz: Shortest proof game; kratica SPG) je tip šahovskega problema, pri katerem mora reševalec najti potek partije od začetne pozicije do položaja na diagramu v natančnem številu potez.

Naloga na desni se glasi SPG v 4,0 potezah, kar pomeni, da je treba najti dokazno partijo v natančno štirih potezah (oziroma osmih polpotezah, štiri naredi beli, štiri črni), ki pripelje do položaja na diagramu. SPG v 3,5 potezah pa bi pomenil sedem polpotez! Korekten problem mora seveda imeti natanko eno rešitev, oziroma vrstni red potez mora biti natančno določen.

Primer na diagramu je Frolkinova verzija problema Ernesta Mortimerja (1991). Rešitev naloge je dokazna partija (glej Algebrski šahovski zapis): 1. Sf3 e5 2. Sxe5 Se7 3. Sxd7 Sec6 4. Sxb8 Sxb8. Paradoksalno v nalogi je, da je črni skakač b8 pravzaprav prišel s polja g8!

Tipične najkrajše dokazne partije imajo od treh pa do tridesetih potez, najdaljša pa celo oseminpetdeset potez.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]