Naegleria fowleri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Naegleria fowleri
Naegleria trophA.JPG
Znanstvena klasifikacija
Domena: Eukaryota (evkarionti)
(nerangirano) Excavata
Deblo: Percolozoa
Razred: Heterolobosea
Red: Schizopyrenida
Družina: Vahlkampfiidae
Rod: Naegleria
Vrsta: N. fowleri
Znanstveno ime
Naegleria fowleri
Carter (1970)

Naegleria fowleri (tudi zemeljska ameba) je v naravni prosto živeč parazitski ameboidni protist iz rodu Naegleria, ki pri človeku povzroča primarni amebni meningoencefalitis (PEM, PAME) oz. negleriozo.

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

N. fowleri živi toplih sladkih vodah, kot so potoki, reke in jezera, v slanih in polslanih (brakičnih) vodah ter v bazenih. Pogosteje se pojavljajo v poletnih mesecih.

Primeri okužb so bili opisani v ZDA, Avstraliji, Srednji in Južni Ameriki, Veliki Britaniji, Italiji, Novi Zelandiji in na Češkem.

Telesne značilnosti in razvojni krog[uredi | uredi kodo]

Razvojni stadiji N. fowleri (od leve proti desni: cista, trofozoit s psevdopodiji, trofozoit z bički)

N. fowleri je edina ameba, ki se pojavlja v vseh treh oblikah, tj. kot trofozoit s psevdopodiji, trofozoit z bički in kot cista.

Trofozoit s psevdopodiji je dolg od 8-20 μm, pri čemer je en del trofozoita širši, drugi pa koničast. Je edina oblika, ki se pojavlja v človeškem organizmu. Razmnožuje se z delitvi na dvoje. Trofozoit z dvema bičkoma je dolg od 7-15 μm. Bička se nahajata na širšem delu. V neugodnih razmerah se trofozoiti zunaj organizma spremenijo v okrogle ciste, velikosti od 9-12 μm, z debelo ovojnico.

Patogeneza in klinična slika[uredi | uredi kodo]

Zajedavec (parazit) povzroča primarni amebni meningoencefalitis (PEM, PAME) oz. negleriozo. V človeški organizem pride z vodo ali onesnaženim zrakom do možganov preko nosne sluznice. Bolezen izbruhne navadno po dveh ali treh dneh, najkasneje v 7-15 dnevih, in se kaže kot glavobol, vročina, bolečo grlo in bruhanje. Smrt lahko nastopi že v nekaj dnevih (navadno po 4-6 dnevih).

Diagnoza in zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Histopatologija amebnega meningoencefalitisa (direktno imunofluoroscenčno obarvanje)

Okužbo lahko dokažemo s preiskavo likvorja.[1] Bioptično tkivo nosne sluznice ali možganov se pregleda v nativnih preparatih (mikroorganizmi so živi in neobarvani) ali preparatih, obarvanih po Giemsi. Kužnino se lahko kultivira tudi na agarju, predhodno nacepljenim z enterobakterijami: po nekaj dneh se v primeru prisotnosti trofozoitov, ki se hranijo z omenjenimi bakterijami, pojavijo značilne sledi. Ostali rezultati laboratorijskih preiskav so podobni tistim v primeru bakterijskega meningitisa, zvečanim intrakranialnim (znotrajlobanjskim) pritiskom, levkocitoza (zvišanje koncentracije levkocitov v krvi; do 20.000/L) in povečane količine beljakovin terz znižane količine glukoze v likvorju.[2]

Okužbo se zdravi z amfotericinom B[1] ali s kombinacijo slednjega z rifampinom in kloramfenikolom oz. z rifampinom in ketonazolom.

Preventiva[uredi | uredi kodo]

Okužbo z vodovodno in bazensko vodo preprečujemo z ustreznim kloriranjem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Levinson W. (2008). Part IX: Brief Summaries of Medically Important Organisms - Naegleria fowleri. Iz: Review of Medical Microbiology and Immunology, 10. izdaja; urednik Levinson W. New York itd.: McGraw-Hill Medical.
  2. ^ Reed, S.L. (2008). Chapter 202: Amebiasis and Infection With Free-Living Amebas - Naegleria Infections. Iz: Harrison's Principles of Internal Medicine, 17. izdaja; urednik Kasper D.L. New York itd.: McGraw Hill.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Logar, J. (1999). Parazitologija v medicini. Ljubljana: DZS, str. 44-45. ISBN 86-341-2443-6