Rakovica (meglica)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani NGC 1952)
Rakovica
Ostanek supernove
Slika HST (2005)
Opazovalni podatki: J2000,0 epoha
Rektascenzija05h 34m 31.94s[1]
Deklinacija+22° 00′ 52.2″[1]
Oddaljenost6500±1600 sv. l.   (2000±500[2] pc)
Navidezni sij (V)+8,4
Navidezni premer (V)420″ × 290″[3]
OzvezdjeBik
Fizikalne značilnosti
Premer~5,5 sv. l.   (~1,7[4] pc)
Absolutni izsev (V)−3,1 ± 0,5
Druge značilnostioptični pulzar, ostanek supernove
OznakeMessier 1,[1] NGC 1952, Bik A, Sh2-244[1]
Glej tudi: seznami meglic

Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12. septembra 1758 kot prvega označil v svojem katalogu. Meglica je razširjajoč oblak plinov, ki je nastal ob eksploziji supernove 4. julija 1054, kar so opazovali Kitajci in severnoameriški Indijanci (Anasazi in Mimbresi v Arizoni in Novi Mehiki). Meglica se razpreda v širino 6 svetlobnih let in se širi s hitrostjo 1.000 km/s. Celotna izvržena masa znaša približno 0,1 Sončeve mase. Meglica spada v posebno vrsto meglic, imenovanih plerioni.

Supernova je triindvajest dni dovolj močno svetila, da so jo lahko videli s prostim očesom tudi podnevi, podobno kot planet Venero. Tedaj je bila Rakovica štirikrat svetlejša od Venere - približno -6m. Na nočnem nebu je bila s prostim očesom potem vidna še slabi dve leti.

Prvi je Rakovico odkril leta 1731 angleški ljubiteljski astronom John Bevis, 28. avgusta 1758 pa neodvisno od njega še Messier pri iskanju Halleyjevega kometa. Rakovico je tako poimenoval lord Rosse leta 1848, ko jo je opazoval in narisal s pomočjo svojega velikega 1830 mm (72 palčnega) daljnogleda. Opazoval jo je že leta 1844 s 36 palčnim daljnogledom in je zaradi slabše ločljivosti tedaj tako izgledala. Ko je videl meglico podrobneje, je ime ostalo.

Rakovica je oddaljena približno 6.500 svetlobnih let in leži v ozvezdju Bika (Tauri). Supernova je tako dejansko nastala pred približno 7.450 leti, torej okoli leta 5400 pr. n. št.

Leta 1969 so astronomi z Observatorija Stewart iz Tucsona v Arizoni uspeli v Rakovici optično zaznati pulzar. Leto poprej so ga v Observatoriju Arecibo v Portoriku s 300 m radijskim daljnogledom že zaznali kot radijski izvor. Premer pulzarja v Rakovici je približno 28 do 30 km in se vrti s hitrostjo 30 obratov na sekundo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 »SIMBAD Astronomical Database«. Results for NGC 1952. Pridobljeno 12. februarja 2012.
  2. Kaplan idr. (2008).
  3. Trimble (1973).
  4. Hester (2008).

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pulzar Rakovice. Slika je sestavljena iz optičnih podatkov Hubblovega vesoljskega daljnogleda (rdeče) in rentgenskih slik sonde Chandra (modro).
Infrardeča slika Rakovice, Spitzerjev vesoljski daljnogled (NASA/JPL-Caltech)


 p  p  u  z 

Charles Messier Messierov katalog

M1 M2 M3 M4 M5 M6 M7 M8 M9 M10
M11 M12 M13 M14 M15 M16 M17 M18 M19 M20
M21 M22 M23 M24 M25 M26 M27 M28 M29 M30
M31 M32 M33 M34 M35 M36 M37 M38 M39 M40
M41 M42 M43 M44 M45 M46 M47 M48 M49 M50
M51 M52 M53 M54 M55 M56 M57 M58 M59 M60
M61 M62 M63 M64 M65 M66 M67 M68 M69 M70
M71 M72 M73 M74 M75 M76 M77 M78 M79 M80
M81 M82 M83 M84 M85 M86 M87 M88 M89 M90
M91 M92 M93 M94 M95 M96 M97 M98 M99 M100
M101 M102 M103 M104 M105 M106 M107 M108 M109 M110
     meglice      galaksije (seznam)      dvozvezdja (seznam)
     zvezdne kopice      kopice z meglico      planetarne meglice (seznam)
Glej tudi: seznam Messierovih teles
Drugi katalogi: Novi splošni katalog (NGC)

Koordinati: Sky map 5h 34m 31.97s, +22° 00′ 52.1″