Neodvisna država Hrvaška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nezavisna Država Hrvatska Kvazi država Sil osi ← 1941 – 1945 → Zastava Grb Glavno mesto: Zagreb 44°48′N, 15°58′E Jezik(i): hrvaščina Religija: katolištvo, islam, luterantski protestantizem, in Hrvaška Pravoslavna Cerkev Politična struktura: Kvazi država (monarhija) Kralj (1941 - 1943) / Poglavnik (1943 - 1945):  - 1941 - 1943 Tomislav II (Kralj)  - 1943 - 1945 Ante Pavelić (Poglavnik) Predsednik vlade:  - 1941 - 1943 Ante Pavelić (Poglavnik)  - 1943 - 1945 Nikola Mandić Zgodovinsko obdobje: 2. svetovna vojna  - ustanovitev 10. april, 1941  - ukinitev 8. maj, 1945 Površina:  - 1941 115.133 km² Prebivalstvo:  - 1941 (ocena) 6.300.000       Gostota: 54,7 /km² Valuta: hrvaška kuna

Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je bivša država (parlamentarna kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške po razpadu Kraljevine Jugoslavije. 10. aprila 1941 je namestnik vodje ustašev Slavko Kvaternik razglasil NDH z blagoslovom Tretjega rajha in Italije, ki sta okupirala ta del Jugoslavije.

Na papirju je bila NDH parlamentarna kraljevina, ki jo je vodil kralj Tomislav II. Savojski, ki pa v resnici ni imel nobenih pravih pooblastil in ga med samo drugo svetovno vojno sploh ni bilo na Hrvaškem.

Pravi voditelj države je bil poglavnik Ante Pavelić.

Geografsko je NDH zavzemal večji del današnje Hrvaške, toda Istra, Kvarner in Dalmacija so pripadale Italiji, medtem ko je Međimurje in južna Baranja prešlo v last Madžarske. Po drugi strani pa je NDH zajemala celotno današnjo Bosno in Hercegovino. Malo je znano, da je NDH okupirala tudi del slovenskega teritorija. Pod hrvaško oblastjo se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: Bregansko selo (danes se imenuje Slovenska vas), Nova vas pri Bregani (danes Nova vas pri Mokricah), Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem. Gre za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo okrog 800 prebivalcev.

[uredi] Glej tudi

• hrvaške oborožene sile (NDH)