Moskovska podzemna železnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kijevska postaja
Moscow metro map en sb.svg

Moskovska podzemna železnica (rusko Московский метрополитен) je začela delovati 15. maja 1935. Takrat so odprli odsek »Sokolniki – Park kulturi« in vejo »Ohotnyj rjad – Smolenskaja«. Skupna dolžina prve obratujoče proge je znašala 11,2 km. Danes moskovska podzemna železnica predstavlja razvejan sistem prog s 182 postajami. Delež podzemne železnice v javnem potniškem prometu danes predstavlja kar 57 %. Metro (kot podzemno želznico imenujejo Rusi) pa ne opravlja samo pomembne funkcije mestnega transporta, ampak posredno tudi druge naloge: v podzemnih hodnikih pri vhodih je zaradi velike koncentracije ljudi vedno veliko trgovin, stojnic, kioskov ... Med drugo svetovno vojno so hodniki predstavljali podzemno zaklonišče za mestne prebivalce in tudi danes je nekaj hodnikov zgrajenih tako, da se jih da neprodušno zapreti v primeru vojaškega napada ali naravne katastrofe. Danes so postaje v mestnem središču (znotraj krožne proge) zaradi poslikav ena od moskovskih turističnih znamenitosti.

Proge so speljane v obliki zvezde in se v centru na nekaj glavnih postajah sekajo. Za boljše povezovanje med progami skrbi Krožna proga (rusko: кольцевая линия), v zadnjem času pa postaja jasno, da bo zaradi širjenja mesta potrebna še zunanja krožna proga.

Dnevno se na moskovski podzemni železnici pelje 8,8 milijona potnikov, med tednom pa število potnikov velikokrat preseže 9 milijonov, kar predstavlja neke vrste svetovni rekord.

Sistem sestavlja 12 prog s skupno dolžino 298,2 km, 182 postaj (56 postaj, kjer se sekata dve progi, 25 postaj, kjer se seka tri ali več prog, 14 nadzemnih postaj), po katerih dnevno prepelje 9449 vlakov. Več kot polovica postaj v mestu predstavlja začetek ali konec poti za več kot 50.000 ljudi, najbolj obremenjene postaje pa dnevno uporabi tudi več kot 150.000 ljudi. Povprečna dolžina ene vožnje je 13 km. Vlaki peljejo s povprečno hitrostjo (v to hitrost so vračunani tudi postanki na postajah) 41,55 km/h, kar omogoča kar najkrajši interval med vlaki, tj. 90 sekund.

Kolektiv Moskovske podzemne železnice danes predstavlja več kot 35.000 ljudi.

V zadnjih letih so kot dodatek k Moskovski podzemni železnici začeli graditi enotirno nadzemno železnico.

Preglednica linij podzemne železnice[uredi | uredi kodo]

št. oznaka začetek obratovanja dolžina št. postaj
1 Sokolničeskaja (rusko Соко́льническая) 1935 26.2 km 19
2 Zamoskvoreckaja (rusko Замоскворе́цкая) 1938 36.9 km 20
3 Arbatsko-Pokrovskaja (rusko Арба́тско-Покро́вская) 1938 44.3 km 21
4 Filjovskaja (rusko Филёвская) 1958* 14.9 km 13
5 Kolcevaja (rusko Кольцева́я) 1950 19.4 km 12
6 Kalužsko-Rižskaja (rusko Калу́жско-Ри́жская) 1958 37.8 km 24
7 Tagansko-Krasnopresnjenskaja (rusko Тага́нско-Краснопре́сненская) 1966 35.9 km 19
8 Kalininskaja (rusko Кали́нинская) 1979 13.1 km 7
9 Serpuhovsko-Timirjazevskaja (rusko Серпухо́вско-Тимиря́зевская) 1983 41.2 km 25
10 Ljublinsko-Dmitrovskaja (rusko Лю́блинско-Дми́тровская) 1995 21.2 km 14
11 Kahovskaja (rusko Кахо́вская) 1995 3.3 km 3
L1 Butovskaja (rusko Бутовская) 2003 5.5 km 5
Skupaj: 298.2 km 182
Tekoče stopnice

Statistika[uredi | uredi kodo]

  • Najdaljša linija: 44,3 km (Arbatsko-Pokrovskaja linija)
  • Najkrajša linija: 3,3 km (Kahovskaja linija)
  • Najdaljša razdalja med postajama: 3,4 km (Volgogradski prospekt – Tekstilščiki)
  • Najkrajša razdalja med postajama: 0,5 km (Aleksandrovski sad – Arbatskaja)
  • Najgloblja postaja: Park pobedi
  • Najdaljše tekoče stopnice: Park pobedi (126 m)


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]