Morske strige
| Nereidae | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Nereis succinea
|
||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
|
||||||||||||
| Rodovi: | ||||||||||||
|
Nereis |
|
|
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Družina MORSKIH STRIG (znanstveno ime Nereidae) združuje nad 450 vrst; od tega je v Jadranu znanih 21 vrst, v našem delu morja pa 14. Pri morskih strigah lako vidimo na enem osebku vse bistvene značilnosti prostoživeč mnogoščetincev. Tudi morske strige med seboj razlikujemo le po moanjših podorbnostih, ki jih laik težko opazi.
Opis [uredi]
Telo meri 1-10 com ali več. Na glavini krpici pa imajo po 2 para dobro razvitih oči, praviloma dve kratki tipalki in dva velika dvočlenska palpa. Prvi telesni člen je brez prinožic; na njem so le različno dolgi lovkasti ciri. Iztegljiv in izrazito mišičast rilec ima na koncu par močnih in ostro nazobčanih hitinskih čeljusti. Po zunanji površini pa je obdan z značilnimi, v 8 skupin razporejenimi hitinskimi zobci, po katerih jih lahko preprosto razlikujemo. Včasih si mramo še pomagati še z obliko in zgradbo prinožnic ter ščetin. Prinožnice se večidel dvokrake, hrbtni krak pa je še naprej razcepljen v 3 krpe in trebušni an dve. Ščetine so večinoma dvodelne, suličaste ali kavljaste.
Morske strige se pred parjenjem spremenijo. Ribiči uporabljajo morske strige kot odlično vabo pri trnkarjenju. Ob oseki jih nabirajo izpod obrežnih kamnov.. Nekateri živijo tudi v sladki vodi in celo na kopnem.