Moč usode

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dvojezični libreto opere Moč usode, St. Petersburg 1862

Moč usode (ital. La forza del destino) je opera v štirih dejanjih Giuseppeja Verdija. Libreto je napisal Francesco Maria Piave, krstna izvedba pa je bila v Cesarskem gledališču v Sankt Petersburgu 10. novembra 1862.

Verdi je za italijansko premiero v milanski Scali 27. februarja 1869 skupaj z libretistom Antonijem Ghislanzonijem opero predelal. V taki obliki jo danes večinoma najpogosteje izvajajo.

Osebe[uredi | uredi kodo]

  • Markiz Calatrava - bas
  • Leonora, njegova hči - sopran
  • Don Carlo di Vargas, njegov sin - bariton
  • Don Alvaro - tenor
  • Curra, Leonorina služabnica
  • Preziosilla, ciganka - mezzosopran
  • Mayor - bas
  • Trabuco - tenor
  • pater Gvardijan, frančiškan - bas
  • Melitone, duhovnik, frančiškan - bariton
  • A surgeon - bas
  • vojaki, služabniki, bratje ...

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Dogajanje je postavljeno v Španijo in Italijo okrog leta 1750.

Don Alvaro pride skrivoma na dvor markiza Calatrave, da bi pobegnil z njegovo hčerko Leonoro, ki jo ljubi. Med begom ljubimca zaloti markiz in Alvaro ga po nehote smrtno rani. Markizov sin don Carlo išče pobegla sestro Leonoro in Alvara, da bi maščeval očetovo smrt. Ob snidenju don Carlo izzove Alvara na dvoboj, v katerem je Carlo smrtno ranjen. Leonora umirajočega brata pretresena objame in tedaj jo ta v zadnjem krču smrtno zabode. Don Alvaro preklinja usodo, ki mu je naprtila tako težko življenje. Na koncu se pokesa in prosi Boga odpuščanja, Leonora v miru izdihne pred njegovimi očmi.