Mladika (revija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mladika
Pogostost izdajanjamesečnik
IzdajateljMladika, Trst
COBISS id28732673

Mladika je družinska in kulturna mesečna revija. Začela je izhajati leta 1957 v Trstu, izdaja pa jo Slovenska prosveta.

O reviji[uredi | uredi kodo]

Slovenski časopis, ki ima na stičišču dveh narodov namen ohranjati besedo in kulturo, je »dragocena vezenina duha«. Slednji vzdevek se nanaša na revijo Mladika, ki je po raznih revijalnih poskusih iz preteklosti – Setev, Mlada setev, Razgledi, Tokovi, Stvarnost, Stvarnost in svoboda, Dan, Most, Zaliv – edina, ki je vzdržala petdeset let.

Med ustanovitelji so bili Jože Peterlin, Stanko Janežič, Lojze Škerl iz kroga mladih katoliško usmerjenih izobražencev, ki so sestavljali uredniški odbor z Jožetom Peterlinom na čelu in urejali revijo do leta 1976.

Jože Peterlin je bil režiser, gledališki kritik, dramatik, urednik, profesor, kulturni delavec, ustanovitelj Radijskega odra ter Prosvetnega oddelka Slovenske krščansko-socialne zveze, ki se je kmalu osamosvojila kot Slovenska prosveta. Iz nje so se razvili še danes delujoči Društvo slovenskih izobražencev ter študijski dnevi Draga.

Revija je bila registrirana na tržaškem sodišču, tiskala jo je tiskarna Graphis v Trstu. Mladiko danes ureja Marij Maver, ki je od leta 1967 odgovorni, z letom 1976 pa je postal glavni urednik.

Bralce ima predvsem na Tržaškem in Goriškem, a tudi v Sloveniji in po svetu (ZDA, Argentina, Avstralija, razne evropske države).

Glavnina lite­rarnih prispevkov, proze in poezije, prihaja iz matične Slo­ve­nije, malo je pisateljev iz zdomstva in zamejstva, tudi s Ko­roške­ga. V času Jugoslavije, ki je iz ideoloških razlo­gov podpirala samo en del zamejstva, re­vija z redkimi izje­mami tistih posameznikov, ki so jo do­bivali po pošti, ni šla v Slo­ve­nijo.

Namen in cilj[uredi | uredi kodo]

Prizadeva si ohranjati slovenski jezik in narodno zavest v zamejstvu, zato se je prva leta veliko posvečala družini, duhovnemu življenju, tržaški slovenski radijski postaji in gledališču, kasneje pa je kritično spremljala tudi gospodarsko, politično in kulturno-posvetno sfero na Tržaškem, v Benečiji, Reziji, na Koroškem in v zdomstvu.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Avtorji prispevkov so bili sprva pisci, ki so leta 1945 zapustili domovino (Vinko Beličič, Martin Jevnikar, Franc Jeza, Maks Šah). V teh letih se je v Trst in Gorico vrnil del Slovencev, ki so se med obema vojnama zatekli čez mejo. Med njimi je bilo več izobražencev, ki so nato prevzeli odgovorne naloge na političnem in kulturnem področju, med njimi Jože Peterlin, Matej Poštovan, Vinko Beličič in Maks Šah, ki so kmalu po vojni v Trstu začeli s katoliško politično organizacijo. Ustvarjalci revije so bili navadno tudi člani uredniškega odbora (Stanko Janežič, Sergij Pahor, Maks Šah, Drago Štoka ter Lojze Škerl), veliko pa je bilo tudi takih, ki so se podpisovali le z začetnicami.

Od leta 1982 dalje izhaja mladinska priloga Rast, ki prinaša leposlovne prispevke, uvodnike, ocene knjig, članke, poročila.

Mladika je trenutno edina zamejska revija v Italiji in ima tudi istoimensko založbo Mladika.

V prvem uredniškem obdobju je vsebovala naslednje rubrike:

  • Pisma Mladiki,
  • Uvodnik (obravnavajo zamejska oz. narodnostna vprašanja, npr. »Ko ti zmanjkujejo tla pod nogami ...«, uvodnike je v času svojega uredništva pisal Jože Peterlin),
  • Radijski programi (vsebuje spored radijskih oddaj),
  • Gledališče,
  • Film,
  • Za kratek čas (obsegala je podrubrike, kot so Križanka, Spoznavajmo našo literaturo, Vstavljalnica, Vremenski pregovor, Posetnica, Vprašanja, Rešitve iz zadnje številke),
  • Mnenje o Mladiki,
  • Literarni pogovori (avtor je bil Jože Peterlin),
  • Za dobro voljo,
  • Kulturna obzorja (tu so bralci redno spremljali dogajanja na Primorskem in Koroškem),
  • pesmi, leposlovje, eseje, poročila in članke.

Revija je objavljala pesmi in prozo, za katere se od leta 1973 razpisujejo nagradni natečaji Mladike.

V drugem uredniškem obdobju pa je revija obsegala naslednje rubrike:

  • Uvodni članek,
  • Poetična teologija (v njej objavljajo predvsem duhovniki),
  • rubriko, namenjeno prozi (sem spadajo novele, povesti, spomini, črtice),
  • Literatura (posvečena je poeziji, vključuje pesmi, najpogosteje pesmi nagrajencev),
  • Zgodovinski drobci,
  • Pesem je spomin,
  • Iz naše preteklosti (obravnava zgodovinsko tematiko, npr. biografije znanih zgodovinskih osebnosti),
  • Tisoč besed (zajema odlomke in razprave o aktualnih romanih),
  • Antena (gre za novice in aktualne dogodke),
  • Ocene (npr. novih knjig ter gledaliških predstav),
  • intervjuje, komentarje uredništva,
  • poročila o vseh zamejskih in zdomskih knjigah (od leta 1967 dalje).

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V številki devetega letnika 1956 je bila ponatisnjena kratka črtica z naslovom Tržaško dekle. Njen avtor je Marij Maver, omenjeno dekle pa je očitno hčerka J. Peterlina, Matejka Pe­terlin, ki je bila Marijeva soproga in je bila tudi sama de­javna na kulturnem področju.

Po Jožetu Peterlinu se danes ime­nuje dvo­rana v tržaški Do­nizettije­vi ulici.

Viri in zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]