Mitridat I. Partski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox prétendant à un trône.png
Mitridat I. Partski
مهرداديکم‎
Mehrdād
Veliki kralj (šah) Partskega cesarstva
Mithradatesi.jpg
Kovanec Mitridata I. iz kovnice v Selevkiji na Tigrisu; na reverzu je Herkul s čašo, levjo kožo in gorjačo; napis ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΜΕΓΑΛΟΥ ΑΡΣΑΚΟΥ ΦΙΛΕΛΛΗΝΟΣ [BASILEOS MEGALOI ARSAKOI FILELLENOS] pomeni Veliki kralj Arsak, prijatelj Grkov, napis ΓΟΡ [GOR] pa leto 173 po selevkidskem štetju, kar ustreza letu 140-139 pr. n. št.
Vladanje okoli 171 pr. n. št. – 138 pr. n. št.
Rojstvo okoli okoli 195 pr. n. št. 138 pr. n. št..
Smrt 138 pr. n. št..
Predhodnik Fraat I.
Naslednik Fraat II.

Mitridat I. Partski (perzijsko مهرداديکم‎, Mehrdād), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 171 pr. n. št. do 138 pr. n. št., * okoli 195 pr. n. št., † 138 pr. n. št..

Bil je sin kralja Friapatija in brat svojega predhodnika Fraata I.. Med vladanjem je osvojil Herat (167 pr. n. št.), Babilonijo (144 pr. n. št.), Medijo (141 pr. n. št.) in Perzijo (139 pr. n. št.) in iz Partskega cesarstva naredil veliko politično silo.

Svoje ozemlje je najprej razširil proti vzhodu. Leta 167 pr. n. št. je premagal grško-baktrijskega kralja Evkratida I. in dobil celo Baktrijo zahodno od reke Herirud v sedanjem Afganistanu in pokrajini Margijana in Arija, vključno z mestom Herat.

Partski relief s podobo Mitridata I. na Xong-e Ashdarju v mestu Ize v Kuzestanu

Z osvojitvijo omenjenih pokrajin je Partsko cesarstvo dobilo nadzor nad svilno cesto in Perzijsko kraljevo cesto. Nadzor nad trgovanjem je postal temelj partskega bogastva in moči, zato so se Arsakidi na moč trudili, da bi obvladali tudi vse druge pomembne trgovske poti.

Leta 139 pr. n. št. je v Perziji ujel selevkidskega kralja Demetrija II. Nikatorja in ga obdržal v ujetništvi deset let, dokler ni utrdil oblasti na osvojenih ozemljih. Demetrij se je kasneje poročil z Mitridatovo hčerko Rodoguno in imel z njo več otrok.

Partske osvojitve so pretrgale grško-baktrijske vezi z Grki na zahodu, četudi je Mitridat na ozemljih pod svojo oblastjo aktivno podpiral helenizem. Na kovancih iz njegovega obdobja se prvič v partski zgodovini pojavi kraljev portret z diademom, ki je bil sicer splošno veljaven simbol grških vladarjev. Denarja pred tem niso kovali od leta 206 pr. n. št., ko je Arsak II. postal vazal Selevkida Antioha II..

Mitridat je bil leta 138 pr. n. št. ubit pri Selevki na Tigrisu v bitki z uporniško selevkidsko vojsko Antioha VII. Sideta. Na partskem prestolu ga je kot veliki kralj nasledil sin Fraat II..

Vira[uredi | uredi kodo]

  • K. Schippmann, Grundzüge der parthischen Geschichte, Darmstadt, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1980. ISBN 3-534-07064-X, ix, str. 132.
  • M.A.R. Colledge, The Parthians, Thames and Hudson, London, 1967, str. 28–30.
Mitridat I. Partski
Arsakidska dinastija
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Fraat I.
Veliki kralj (šah) Partskega cesarstva
okoli 171. pr. n. št. – 138 pr. n. št..
Naslednik:
Fraat II.