Mirjam Milharčič Hladnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mirjam Milharčič Hladnik
Portret
Rojstvo8. oktober 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (64 let) ali 8. oktober 1956({{padleft:1956|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1] (67 let)
Postojna
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicsociologinja, univerzitetna profesorica

Mirjam Milharčič Hladnik, slovenska sociologinja, * 8. oktober 1959, Postojna.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1984 je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani diplomirala na temo Družbene neenakosti v izobraževanju. Leta 1987 se je vpisala na podiplomski študij na Oddelek za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Magistrsko nalogo z naslovom Egalitarizem in šolski aparat je uspešno zagovarjala leta 1989. Leta 1994 je doktorirala z disertacijo Šola kot instrument konstituiranja državljanstva in enakosti pravic.

Že leta 1986 se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, leta 1992 pa je postala asistentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 1995 je postala docentka in nosilka predmeta Sociologija vzgoje. Leta 1999 se je zaposlila na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je znanstvena svetnica. Je tudi izredna profesorica, ki predava na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Novi Gorici ter tujih univerzah, predvsem v Nemčiji in na Norveškem.

Po izobrazbi je sociologinja, ki se ukvarja s sociologijo izobraževanja in migracijskimi ter ženskimi študijami. V okviru sociologije se ukvarja s politiko šolskih reform, državljansko vzgojo ter človekovimi pravicami, v zadnjem času v kontekstu integracije migrantov. V okviru ženskih študij se ukvarja z analizo neenakopravnosti med spoloma in zgodovinskimi primeri izbrisanih družbeno in politično pomembnih žensk v Sloveniji ter z migrantkami. V okviru migracijskih študij jo zanimajo interdisciplinarni pristopi – zgodovinski, sociološki in feministični – ter izvirni metodološki prijemi, od metod ustne zgodovine do analiz družinskih migrantskih korespondenc in migrantskih avto/biografskih tekstov. Redno objavlja doma in v tujini. Raziskovalno delo zna predstaviti tudi širši javnosti, s filmom, predavanji različnim naslovnikom doma in v tujini ter pri izvajanju študijskih programov za domače in tuje študente. Je glavna urednica mednarodne znanstvene revije Dve domovini[2] (Two Homelands).

Področja delovanja: politika izobraževanja, migracije, migrantke, človekove in otrokove pravice.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Library of Congress AuthoritiesLibrary of Congress.
  2. Dve domovini Znastveno raziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti http://twohomelands.zrc-sazu.si/sl/articles/items

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]