Samostan svetega Petra in Pavla, Ptuj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Minoritski samostan Ptuj)
Skoči na: navigacija, iskanje
Samostan svetega Petra in Pavla
Minoritski samostan
Cerkev sv. Petra in sv. Pavla s Minoritskim samostanom
Cerkev sv. Petra in sv. Pavla s Minoritskim samostanom
Zemljevid Slovenije
Zemljevid Slovenije
Položaj v Sloveniji
Lokacija Minoritski trg na Ptuju
Mestna občina Ptuj
Koordinati 46°25′5.34″N 15°52′19.67″E / 46.41815°N 15.8721306°E / 46.41815; 15.8721306Koordinati: 46°25′5.34″N 15°52′19.67″E / 46.41815°N 15.8721306°E / 46.41815; 15.8721306
RKD št. 589 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 29. december 1989

Samostan svetega Petra in Pavla - Minoritski samostan na Ptuju je rimskokatoliški samostan.

Minoritski samostan stoji na koncu starega mestnega jedra ob dravskem mostu, ob Minoritskem trgu, ki se je v srednjem veku imenoval Goveji trg, leta 1440 Rindermarkt, kasneje po samostanu, po 2. svetovni vojni Trg svobode, danes pa spet Minoritski trg.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Samostan naj bi bil ustanovljen leta 1239, za kar pa ni trdnih dokazov. Minoriti so samostan in cerkev zgradili s pomočjo gospodov Ptujskih med letoma 1255 in 1280. Cerkev je ena prvih gotskih cerkva na našem ozemlju, posvečena pa je svetem Petru in Pavlu. Po vzoru dominikanske cerkve je tudi minoritska cerkev imela »dolgi kor«. Zvonik je bil zgrajen v 2. polovici 16. stoletja. Za potrebe eksistence je poskrbel Bernard Ptujski (1386 - 1420/21) in jim leta 1399 podaril posesti v Halozah. Po številnih sporih z dominikanci so si leta 1447 posest razdelili in minoriti so dobili Spodnji urad - Podlehnik.

V letih od 1677 do 1696 so samostan dvignili za eno etažo, dozidali samostanska poslopja in preuredili cerkev, ki je dobila monumentalno baročno fasado, opremljeno s stebri, štukaturami in figurami zaščitnikov cerkve svetega Petra in Pavla v nišah, delo arhitekta D. Merlina iz Lugana. Med baročno opremo iz 18. stoletja so bili trije oltarji in prižnica delo J. Strauba. Minoriti so se izognili jožefinskim reformam in obdržali samostan.

V letih od 1930 do 1932 je bil samostan strokovno obnovljen. Leta 1939 so praznovali 700-letnico. Leta 1941 so Nemci minorite pregnali na Hrvaško, v samostanu pa je deloval ponemčevalni urad. Ob bombardiranju zaveznic leta 1945 je bila minoritska cerkev skoraj v celoti porušena, ohranil se je le prezbiterij, ki so ga leta 1989 obnovili in se je uporabljal v bogoslužne namene. Po vojni so se minoriti vrnili in rešili nekaj predmetov, med drugim kip Marije z detetom iz 14. stoletja. Po vojni je do leta 1967 v prostorih cerkve delovala pošta, v prostorih samostana pa knjižnica, saj v tedanji državi ni bilo posluha za to, da bi minoriti samostan obnovili. Leta 1992 so ae začele aktivnosti za vrnitev samostana minoritom in s tem možnost obnove. Leta 2000 se je preselila knjižnica v obnovljeni Mali grad, preseljena je bila pošta, pred cerkev je bil ponovno posatvljen Marijin steber in začela se je obnova cerkve.

V samostanu je potrebno omeniti samostansko knjižnico, ki je med najbolje založenimi z zgodovinskimi primerki knjig pa tudi sama soba je imenitno okrašena s štukaturami. Knjižnica hrani okoli 5000 knjig iz 16., 17. in 18. stoletja. Najdragocenejši je Trubarjev Novi testamenr iz 1557-1561 leta. Kompletna zbirka je vpisana v sistem Cobiss.

Drugi reprezentančni prostor je letni refektorij z bogato štukaturo in poslikavo na stropu. Za avtorja poslikav se ne ve.

Minoritski trg[uredi | uredi kodo]

Minoritski trg na JV zaključuje staro mestno jedro in je nekoč pripadal k svobodnemu dvoru. Danes je v tej stavbi Okrožno sodišče. V srednjem veku se je trg imenoval Goveji trg (Rindermarkt), po letu 1440 Minoritski trg, po drugi svetovni vojni Trg svobode, od leta 1991 pa spet Minoritski trg.

Na Minoritskem trgu stoji Marijin steber, ki ga je najprej dal postaviti leta 1665 grof Georg Friedrich Sauer, lastnik gradu Borl, v zahvalo za zmago nad Turki. Med vojno je bil odstranjen, ob zadnji obnovi pa so ga spet postavili.

Cerkev sv. Petra in sv. Pavla[uredi | uredi kodo]

V sklopu samostana je tudi obnovljena cerkev sv. Petra in sv. Pavla. 4. januarja 1945 je bila skoraj v celoti porušena. Ob svoji 750-letnici so minoriti obnovili prezbiterij in naslednjih nekaj let maševali v njem. V prezbiteriju se na visokih stebrih iz portugalskega marmorja nahajajo restavrirani kipi svetnikov in madone iz 13. stoletja, delo ptujskega akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. V stranski kapeli se nahaja križev pot kiparke Mire Ličen-Krmpotič iz leta 1988. Fasado je 4. oktobra 2010 blagoslovil nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. Celotno cerkev z baročno fasado so dokončno rekonstruirali leta 2011. V drugi stranski kapeli je manjši muzej z dragocenimi ostanki stare cerkve vključno rešene.

Na fasadi je osrednja figura Brezmadežna s plaščem, ki ga držijo angeli. Osrednja kipa ob Brezmadežni sta apostola Peter in Pavel. Na vrhu fasade je prazen pozlačen križ. Na pročelju nad vhodom v samostan pa stoji sv. Frančišek Asiški z angeloma.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 589". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]