Minoriti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Conventual Franciscan.JPG

Minoriti (OFMConv) so pripadniki ene od treh vej verskega reda manjši bratje, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški 29. novembra 1223.

Verski red je tega dne priznal Papež Honorij III., poimenoval pa se je Ordo Fratrum Minorum. Zaradi različnih pogledov bratov na poslanstvo reda in zahtev Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 Cerkev redu prizna dve veji: konventuali - danes poznani kot minoriti in observanti - danes poznani kot frančiškani. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. Red minoritov se navzven prepozna po tem, da njegovi pripadniki nosijo habit sive (črne) barve.

Najstarejši minoritski samostan na Slovenskem je Minoritski samostan Ptuj, katerega začetki segajo v 13. stoletje. V Sloveniji so minoriti organizirani v Slovensko minoritsko provinco sv. Jožefa, katere sedež je od leta 2006 ponovno na Ptuju.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]