Milica Bergant

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Milica Bergant
Rojstvo26. marec 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})
Železniki
Smrt29. januar 2013({{padleft:2013|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (88 let)
Cerknica
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicuniverzitetna profesorica, pedagoginja

Milica Bergant, slovenska pedagoginja in univerzitetna profesorica, * 26. marec 1924, Železniki, † 29. januar 2013, Cerknica.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v Železnikih. Doktorirala je leta 1957 iz šolskih reform. Zaposlila se je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je predavala na oddelku za pedagogiko (in andragogiko) kot redna profesorica za pedagoško sociologijo. Po upokojitvi je prejela naziv zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani.

Objavila je večje število strokovnih člankov. Sodelovala je pri nastajanju več priročnikov za vzgojo mladine (v: Vajino skupno življenje (1961), Naš malček (1980), sestavila pa je tudi nekaj samostojnih publikacij.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 1975 je s soavtorji prejela Nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo Eksperiment v Logatcu [1].

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Poizkusi reforme šolstva pri Slovencih, 1958 (COBISS)
  • Moj otrok na krivi poti, 1965 (COBISS)
  • Strah ovira otrokov razvoj, 1968 (COBISS)
  • Teme iz pedagoške sociologije, 1970 (COBISS)
  • Predšolska pedagogika, 1980 (COBISS)
  • Družina - zakon - ljubezen na razpotju, 1981 (COBISS)
  • Preverjanje in ocenjevanje znanja, 1991 (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Selška dolina (1973) - Železniki : Muzejsko društvo