Milan Spasić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Milan Spasić
Rojstvo8. november 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})
Beograd
Smrt17. april 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (31 let)
Boka Kotorska, Kraljevina Jugoslavija
Pripadnost Kraljevina Jugoslavija
Rod/službamornarica
Aktivna leta19321941
Činporočnik bojne ladje 2. razreda
Enotarušilec Zagreb
Oboroženi konfliktiDruga svetovna vojna
Priznanja

Milan Spasić, srbski častnik, poročnik bojne ladje 2. razreda in narodni heroj, * 8. november 1909, Beograd, † 17. april 1941, Boka Kotorska.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Spasić je bil rojen v revni družini s poreklom iz Sjenice. Odrasel in šolal se je v Beogradu, kjer je leta 1929 z odliko končal tudi gimnazijo. Jeseni istega leta je bil na podlagi odličnega uspeha sprejemnih izpitov sprejet na Pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku. Kot prvi v letniku je končal tri razrede akademije, z odliko pa je končal tudi torpedno-minsko specializacijo.

Ob izbruhu druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh se je rušilec Zagreb nahajal v Boki Kotorski, največji in najpomembnejši pomorski bazi mornarice Kraljevine Jugoslavije. V teh dneh sta bila tam še rušilca Beograd in Dubrovnik. Med posadkami na ladjah je vladal nered, saj o poteku vojne niso imeli dovolj objektivnih informacij, širile pa so se tudi lažne informacije. Topničarji na rušilcu Zagreb so bili v stalni pripravljenosti, saj so bile možnosti sovražnih letalskih napadov velike. Po objavi kapitulacije jugoslovanske vojske, je posadka rušilca Zagreb na ukaz komandanta ladje zapustila le-to. Na njej sta ostala le pomorska častnika, nekdaj sošolca VII. klase Vojnopomorske akademije, Sergej Mašera in Milan Spasić. Da ladja po kapitulaciji jugoslovanske vojske ne bi prišla v roke italijanske vojske, sta jo 17. aprila 1941 razstrelila. Oba častnika sta ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. Leta 1973 sta bila razglašena za narodna heroja.

Odlikovanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

red narodnega heroja Jugoslavije

red Karađorđeve zvezde z meči

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Primorske novice, Junaška smrt Sergeja Mašere in Milana Spasića, 16. april 2011
  • Terčon, Nadja: Gorelo je morje: Sergej Mašera, Piran: Pomorski muzej, Piran, 2017 (COBISS)