Mikrocitna anemija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Mikrocitna anemija | |
|---|---|
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | D50.8 |
Mikrocitna anemija je skupno ime za tiste vrste slabokrvnosti, pri katerih je povprečni volumen eritrocitov manjši kot normalno.[1] Normalne meje povprečnega volumna eritrocitov znaša 76–100 fl. Če imajo rdeče krvničke prostornino v povprečju manjšo od 76 fl, govorimo o mikrocitih.
Pri mikrocitni anemiji so rdeče krvničke običajno hkrati tudi hipokromne, kar pomeni, da so bolj blede barve kot normalno. To je posledica manjše vsebnosti hemoglobina.
Vzroki [uredi]
Majpogostejši vzroki mikrocitne anemije so:
- pri otrocih:
- pomanjkanje železa je nasploh najpogostejši vzrok slabokrvnosti, zlasti pa mikrocitnih anemij[2]
- talasemija
- pri odraslih:
- pomanjkanje železa
- sideroblastna anemija, prirojena ali pridobljena
- kronične bolezni (po navadi sicer povzročajo normokromne, normocitne anemije)
- zastrupitev s svincem (redko)
- pomanjkanje piridoksina
- mielom
V obzir je treba vzeti tudi druge možne vzroke, ki sicer praviloma povzročajo normocitne ali makrocitne anemije; sočasna prisotnost več vzrokov lahko namreč spremeni značilno sliko anemije.
Glej tudi [uredi]
Viri [uredi]
- ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=anemija Slovenski medicinski e-slovar
- ^ Iolascon A, De Falco L, Beaumont C (2009). "Molecular basis of inherited microcytic anemia due to defects in iron acquisition or heme synthesis". Haematologica 94 (3): 395–408. doi:10.3324/haematol.13619. PMID 19181781. PMC 2649346. http://www.haematologica.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=19181781.
