Mihail Andrejevič Miloradovič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mihail Andrejevič Miloradovič
1771 - 1825
Mihail Andrejevič Miloradovič
Mihail Andrejevič Miloradovič
(delo Georga Dawa; Vojaška galerija Zimskega dvorca)[1]
Kraj rojstva: Sankt Peterburg
Kraj smrti: Sankt Peterburg
Pripadnost: Zastava Rusije Ruski imperij
Aktivna leta: 1787 – 1825
Čin: General pehote
Oboroženi
konflikt(i):
Rusko-švedska vojna (1788-1790)
Italijanska in švicarska ekspedicija (1799-1800)
Rusko-turška vojna (1806-1812)
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
Odlikovanja: Red svetega Jurija
Red svetega Vladimirja
Red svete Ane
Red svetega Aleksandra Nevskega
Red svetega Janeza Jeruzalemskega

Grof Mihail Andrejevič Miloradovič (rusko Михаи́л Андре́евич Милора́дович), ruski general srbskega rodu, * 1771, † 1825.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Leta 1818 je postal generalni guverner Sankt Peterburga; v tem času je bil najvišje odlikovani aktivni častnik ruske carske vojske.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je generalu Andreju Stepanoviču Miloradoviču, ki ga je poslal na Univerze v Königsbergu, v Göttingenu, v Strasbourgu in v Metzu, da se je izšolal iz vojaških ved.

Leta 1787 se je vrnil v Rusijo in se naslednje leto udeležil bojev s Švedi; leta 1796 je bil povišan v stotnika, leta 1797 v polkovnika in leta 1798 še v generalmajorja.

Leta 1805 je postal poveljnik brigade, katero je vodil v bojih proti Francozom. Med rusko-turško vojno (1806-1812) se je odlikoval kot dinamičen in pogumen poveljnik; leta 1806 je tako osvobodil Bukarešto. Leta 1809 je bil povišan v generala pehote.

Med veliko patriotsko vojno je bil sprva zadolžen za organiziranje rezevne vojske. Med bitko za Borodino je poveljeval desnemu krilu 1. armade. Med kampanjo v tujini leta 1813-14 se je v bojih tako odlikoval, da je bil povzdignjen v grofa.

Leta 1818 je postal generalni guverner Sankt Peterburga. Po smrti carja Aleksandra I. je bil eden pomembnejših politikov v obdobju medvladja. 14. decembra 1825 je hotel prepričati vojake, ki so se upirali, da se vrnejo v vojašnico, a so ga uporniki ubili.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Государственный Эрмитаж. Западноевропейская живопись. Каталог / под ред. В.Ф. Левинсона-Лессинга; ред. А.Е. Кроль, К.М. Семенова. - 2-е издание, переработанное и дополненное. - Л.: Искусство, 1981. - Т. 2. - С. 254, кат.№ 7861. - 360 с.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]