Mihai Eminescu
Mihai Eminescu | |
|---|---|
 Eminescujev portret, posnel Jan Tomas v Pragi leta 1869 | |
| Rojstvo | Mihail Eminovici 15. januar 1850[1][2][…] Botoșani[d] |
| Smrt | 15. junij 1889[1] (39 let) Bukarešta, Kraljevina Romunija[d] |
| Grob | pokopališče Bellu, Bukarešta |
| Poklic | |
| Jezik | romunščina |
| Državljanstvo | .png){kind=small} Kneževina Moldavija.svg){kind=small} Združeni kneževini Moldavije in Vlaške[d] Kraljevina Romunija[d] |
| Izobrazba | |
| Žanri | poezija, kratke zgodbe |
| Literarno gibanje | romantika |
| Pomembnejša dela | Luceafărul, Scrisoarea I |
| Leta aktivnosti | 1866–1883 |
| Partner | Veronica Micle |
| Sorodniki | Gheorghe Eminovici (oče) Raluca Iurașcu (mati)[4] šest bratov
štiri sestre
|
| Podpis |  |
Mihai Eminescu (pravo ime Mihail Eminovici), romunski pesnik, pisatelj in novinar, * 15. januar 1850, Botoșani, Kneževina Moldavija, † 15. junij 1889, Bukarešta, Kraljevina Romunija.
Velja za največjega romunskega pesnika. S svojimi deli je ustvaril novo šolo romunskega pesništva in močno vplival na romunsko kulturo. Po smrti je bil povzdignjen v simbol naroda in njegove izjemnosti. V času komunizma je bil okoli njega zgrajen kult osebnosti, ki naj bi utemeljil ideologijo vladajočih, njegova simbolna vloga pa se v nekoliko spremenjeni obliki ohranja vse do danes.
Življenje[uredi | uredi kodo]
Šolanje je začel v kraju Cernăuƫi (sezdaj Črnovice v Ukrajini), nemško-romunskem kulturnem središču. Poezijo je začel objavljati že kot dijak; od leta 1866 je sodeloval z literarno revijo Familia, katere urednik Iosif Vulcan mu je nadel bolj romunsko zveneč psevdonim Eminescu. V času študija na Univerzi na Dunaju (1869–1872) se je vključil v krog literatov društva Junimea iz Iașija, z Dunaja pa je kasneje odšel na Humboldtovo univerzo v Berlinu. V nemško govorečih krajih je prišel pod vpliv nemške filozofije in zahodne književnosti.
Leta 1874 je bil imenovan za šolskega inšpektorja in knjižničarja na Univerzi v Iaşiju, kmalu po tistem pa je prevzel položaj urednika konzervativnega časopisa Timpul. V zgodnjih 1880. letih se je njegovo ustvarjanje končalo zaradi napredovanja duševne motnje. Narava te motnje ni povsem jasna in tudi natančne okoliščine njegove smrti v sanatoriju v Bukarešti ostajajo skrivnost, domnevajo pa, da je k prezdgodnji smrti pripomoglo zdravljenje s toksičnim živosrebrovim kloridom po napačni diagnozi sifilisa.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ International Music Score Library Project — 2006.
- ↑ Internet Speculative Fiction Database — 1995.
- ↑ »Părinții, frații, surorile lui Mihai Eminescu«. Tribuna (v romunščini). 15. januar 2013.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Constantinescu, Nicolae M. (2014). »Bolile lui Eminescu - adevăr şi mistificare«. Revista de Politica Științei și Scientometrie – Serie Nouă. 3 (3): 242–244.
- Cosmin, Borza (2019). »Decommunizing the national poet : post-1989 reading of Eminescu, Botev, and Petőfi«. Primerjalna književnost. 42 (2). COBISS 69994082. Dokument v dLib.
- »Mihail Eminescu«. Britannica Online. Pridobljeno 16. aprila 2023.
- Mihăilescu, Călin-Andrei (2010). »Mihai Eminescu: The Foundational Truth of a Dual Lyre«. V Cornis-Pope, Marcel; Neubauer, John (ur.). History of the Literary Cultures of East-Central Europe. John Benjamins Publishing. str. 86. ISBN 978-9-027234-58-2.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Mihai Eminescu v Wikimedijini zbirki
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
