Mesapščina
| Mesapščina | |
|---|---|
| Govorni predeli: | jugovzhodna Italija |
| Izumrtje jezika: | domnevno v 1. stoletju |
| Rodovna razvrstitev: |
indoevropski mesapščina |
| Jezikovni kodi | |
| ISO 639-1 | - |
| ISO 639-2 | ine |
| ISO 639-3 | cms |
Mesapščina ali mesapski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapov v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).
Vsebina |
Jezikoslovna uvrstitev [uredi]
Mesapščina predstavlja samostojno vejo indoevropske jezikovne družine. Nekateri jezikoslovci jo povezujejo z ilirščino in domnevajo, da so mesapski jezik v južno Italijo v predzgodovinski dobi ponesli ilirski priseljenci[1]. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana, s stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen.[2]
Mesapski napisi [uredi]
Napisi v mesapščini so iz obdobja med 6. in 1. stoletjem pr. n. št. Pisani so v mesapski pisavi, ki izhaja iz grškega alfabeta. O mesapskem jeziku ni znanega mnogo, ker je večina napisov zelo kratkih in se v glavnem sestojijo iz osebnih imen.
Primer mesapskega napisa iz mesta Vaste[3]:
klohi zis thotoria marta pido vastei basta veinan aran in daranthoa vasti staboos xohedonas daxtassi vaanetos inthi trigonoxo a staboos xohetthihi dazimaihi beiliihi inthi rexxorixoa kazareihi xohetthihi toeihithi dazohonnihi inthi vastima daxtas kratheheihi inthi ardannoa poxxonnihi a imarnaihi
Med besedami iz tega napisa sta zanesljivo pojasnjeni samo prvi dve: klohi domnevno pomeni 'poslušaj, čuj', zis pa naj bi bilo mesapsko ime boga Zeusa. Pomen ostalih besed ni dokončno pojasnjen.
Zemljepisna imena [uredi]
Ime italijanskega mesta Brindisi (latinsko Brundisium, starogrško Brentesion) izvira iz prvotno mesapskega imena Brention.
| mesapsko | sorodne vzporednice v drugih indoevropskih jezikih |
|---|---|
| Bréntion (mesapsko bréndon, bréntion) (Brindisi) | albansko bri, brî (množina brirë, brinë) 'rog; jelenovo rogovje' [< pozno praalbansko *brina < zgodnje praalbansko *brena][4], švedsko brinde 'los', latvijsko briêdis 'srna'[5]. |
Viri [uredi]
- ^ Haarmann, Harald (2002). Lexikon der untergangenen Sprachen. München: Beck, 2002. ISBN 3-406-47596-5. Str. 140.
- ^ Mallory, J. P. (1989). In Search of the Indo-Europeans. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. Str. 90.
- ^ Ribezzo, Francesco (1978). Corpus Inscriptionum Messapicarum. A cura e con introduzione di Ciro Santoro. Premessa di Mauro Spagnoletti. Bari: Edipuglia, 1978. ISBN 88-7228-003-6. Str. 149.
- ^ Orel, Vladimir. A Concise Historical Grammar of the Albanian Language: Reconstruction of Proto-Albanian. Leiden, Netherlands: Brill, 2000.
- ^ Orel, Vladimir. Albanian Etymological Dictionary. Leiden, Netherlands: Brill, 1998.
Zunanje povezave [uredi]
- v angleščini:
- Indo-European database: The Messapic language Cyril Babaev.
- Víteliú: The Languages of Ancient Italy.
- v italijanščini:
- v španščini:
- Linguae Imperii: Mesapio
- Lengua Mesapia Promotora Española de Lingüística.
