Menišček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Menišček
Parus ater 2 (Marek Szczepanek).jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Aves (ptiči)
Nadred: Neognathae
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Paridae (sinice)
Rod: Parus[2]
Vrsta: P. ater
Znanstveno ime
Parus ater
Linnaeus, 1758

Menišček (znanstveno ime Parus ater)[2] je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).

Je dokaj pogost prebivalec Evrope in Azije, med našimi sinicami pa je najmanjši. Zlahka ga spregledamo v jati drugih sinic, npr. velikih sinic in plavčkov, ko prileti na kmilnico, zagrabi seme in odleti z njim na bližnje drevo, kjer ga v kritju mirno poje, ali pa ga shrani za kasnejši čas.

Telesne značilnost[uredi | uredi kodo]

Menišček, najmanjši predstavnik sinic, je dolg 10,5–12 cm z razponom kril 17–21 cm in okvirno težo 8-10 g.[3] Ni tako barvit kot plavček, lahko pa ga zamenjamo z močvirsko ali gorsko sinico. Prepoznamo ga po beli lisi na tilniku, ki je še posebej vidna zaradi črno obarvane glave, belih licih in velikem podbradku črne barve. Rep je kratek in sive barve, na krilih pa ima dve izrazito beli progi.

Gnezdenje[uredi | uredi kodo]

Gnezdi v duplih nizko pri tleh pa tudi v štorih, zidnih špranjah in celo v tleh v opuščenih rovih malih sesalcev, kot je npr. miš. Zelo pogosto zasede gnezdilnico, a le, če je nameščena med iglavci ali v živi meji. Velja pravilo, da premer vhodne luknje ne sme biti večju od 2,4 cm, ker jo drugače zasedejo sinice, večje od meniščka. Gnezdo je narejeno iz mahu, navadno pa je znotraj nastlano z dlako, v nasportju s plavčkom, ki gnezdo nastelje s perjem. Samica znese vanj od 7-10 belih jajc z rdečimi pegami. Vali 14-16 dni, mladiči, ki so gnezdomci in valjenci, pa poletijo po 16-20 dneh. Ima 2 zaroda v času od meseca aprila do maja.

Življenjski prostor in navade[uredi | uredi kodo]

Habitat meniščka obsega večino Evrope in Azije ter severno Afriko. Biva v mešanih in iglastih gozdovih, pa tudi na vrtovih.

Zunaj gnezditvenega obdobja se meniščki pogosto pomešajo v jate z drugimi sinicami, ki iščejo hrano po gozdovih in vrtovih. Spomladi se par vrne v svoje gnezditveno območje, svoj prihod pa oznanja z glasnim pi-ču, pi-ču, med klici pa je tudi visoki ci-ci, ki je podoben kraljičkovemu. Poje zelo podobno veliki in gorski sinici, vendar s hitrejšim ritmom. Ravno tako kot pri veliki sinici poznamo tudi pri meniščku veliko variabilnost napevov.

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Hranjenje s semeni skupaj s plavčkom (levo)
Periparus ater

S svojimi dolgimi prsti se menišček spretno oprijemlje šopov iglic in storžev, ki s svojim tankim kljunom stika za žuželkami. Hrani se tudi z gosenicami in s pajki. Jeseni in pozimi so pomemben del njegove prehrane semena, ki jih lušči iz storžev. Zaloge si meniščki delajo predvsem jeseni, ko jih pogosto vidimo ob krmilnicah, kjer se hranijo z orehovimi jedrci, semeni in lojem, vendar je njihovo število odvisno od razpoložljive hrane. Svojo majhnost spretno izkorišča, ko išče hrano na najtanjših vejicah na koncu drevesnih vej.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ BirdLife International (2008). Parus ater . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 01.08.2009.
  2. ^ 2,0 2,1 Po mnenju ameriških ornitologov sodi menišček v samostojen rod Periparus.
  3. ^ British Garden Birds - Coal Tit (Britanske vrtne ptice - Menišček). Pridobljeno 2007-08-23. (v angleščini)

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]