Mediacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
To je članek o splošnem pojmu mediacija. Za mediacijsko reševanje sporov med wikipedisti glej Wikipedija:Mediacija.

Mediacija je postopek reševanja sporov med dvemi (ali več) stranemi, ki ga vodi mediator. Mediator je nevtralna oseba, ki skrbi za to, da proces poteka konstruktivno in vodi k skupnemu iskanju rešitve. Mediacija se uporablja kot alternativa sodnim postopkom in je pogosto hitrejša in učinkovitejša, udeleženci pa so z izidom bolj zadovoljni. Poleg alternative sodnim postopkom, je mediacija zelo uporabna tudi za spore, ki sploh ne bi prišli na sodišče, bi pa ostali slabo ali ne rešeni.

Z mediacijo se v Sloveniji ukvarjajo različne organizacije in institucije. Poleg sodišč, na katerih mediacija v primeru sodnega spora poteka brezplačno, mediacija in izobraževanje za mediatorje ponuja tudi pri Pravno informacijski center, Zavod RAKMO, Zavod Arsis, Inštitut za mediacijo Concordia, Inštitut Primus, Inštitut za mediacijo MEDIO-M, Društvo za nenasilno komunikacijo... poleg samostojnih organizacij pa v sloveniji obstaja tudi Združenje mediacijskih organizacij - MEDIOS, ki povezuje pravne osebe, ki se ukvarjajo z mediacijo in pa Društvo mediatorjev Slovenije, ki povezuje fizične osebe, ki se ukvarjajo z mediacijo oz. so opravili vsaj 40 urno osnovno usposabljanje s področja mediacije.

Glavni cilj mediacije kot alternativne oblike reševanja sporov je v obojestranskem zadovoljstvu obeh strani, ki z dogovorom rešujeta sporne zadeve. S pomočjo mediacije se lahko posledično izboljšajo tudi medosebni odnosi, ponovno se vzpostavi morebiti prekinjena komunikacija, izboljša se sodelovanje, odpravijo se razlogi za stres.

Prednosti mediacije:

  • hitra rešitev: spori, ki se rešujejo z mediacijo, se običajno razrešijo zelo hitro, neredko že na prvem ali drugem srečanju, če je problem kompleksnejši, pa je seveda lahko za rešitev potrebnih več mediacijskih srečanj.
  • učinkovitost in uspešnost: v večini sporov, ki se rešujejo z mediacijo pride do rešitve oziroma do končnega dogovora v zvezi s spornim vprašanjem. Tudi pri tistih sporih, pri katerih ne pride do dogovora oziroma pride le do delne rešitve problema, je večina udeležencev zadovoljna s procesom mediacije.
  • nizki stroški: mediacijska srečanja so v primerjavi z ostalimi oblikami razreševanja sporov (na primer sodišče, arbitraža ali nereševanje) cenovno ugodna in za nekatera področja celo brezplačna. Dodatna prednost je še v tem, da za rešitev spora za mediacijo običajno potrebujemo malo srečanj oziroma časa, s čimer se lahko prihranijo stroški, ki bi izvirali iz zaostrovanja ali dolgotrajnega reševanja zadevne problematike.
  • obojestransko zadovoljstvo ali sprejemljivost rešitve: v nasprotju s postopkom na sodišču, kjer običajno zmaga le ena od strank, je cilj mediacije sporazum, ki ustreza obema strankama v procesu.
  • ni negativnih tveganj: z mediacijo, ki jo vodi usposobljen mediator, ne tvegamo ničesar, razen vloženega časa in morebitnih stroškov, saj v najslabšem primeru stanje ostane tako, kot je bilo. Nasprotno pa po drugi strani lahko veliko pridobimo, če hitro in učinkovito pridemo do rešitve, ali če v postopku mediacije izboljšamo odnos ali sodelovanje z drugo stranjo.



Mediacija poleg navedenih prednosti prinaša tudi pozitivne stranske učinke, med drugim prispeva tudi k:

  • razvijanju učinkovitejših oblik preprečevanja in razreševanja težav in nesoglasij,
  • izboljševanju odnosa in sodelovanja med (prej) sprtima stranema,
  • zmanjševanju možnosti zaostrovanja sporov v prihodnje.

V procesu mediacije lahko pridobimo dragoceno izkušnjo konstruktivne komunikacije oziroma spoštljivega in učinkovitega reševanja spornih vprašanj, kljub različnih stališčem sprtih oseb. Te izkušnje nam v prihodnje lahko pomagajo že pri preprečevanju sporov, pa tudi pri hitrejšem in učinkovitejšem reševanju že nastalih spornih vprašanj. Spoštljivost in učinkovito reševanje sporov lahko prispeva tudi k izboljšanju odnosa ali sodelovanja.