Matthias Grünewald

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Janez Evangelist (nekateri mislijo, da je ta risba Grünewaldov avtoportret)

Matthias Grünewald ali Mathis Gothart Nithart - rojen v Würzburgu med letoma 1475/1480 – umrl v Halle an der Saale, 31. avgusta 1528 - je bil nemški renesančni slikar religioznih del.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Podrobnosti iz njegovega življenja so precej nejasne glede na pomembnost, ki jo je bil slikar deležen v času svojega življenja. Verjetno je bil rojen v Würzburgu okoli sedemdesetih let 15. stoletja. Njegovo ime naj ne bi bilo Grünewald, to naj bi bila napaka avtorja iz 17. stoletja Joachima von Sandrarta, ki naj bi ga zamenjal z drugim umetnikom. V starih dokumentih ga najdemo pod imenom Mathis der Maler in ve se, da se je posluževal dveh imen Gothart in Nithardt, njegov monogram pa je bil M.G.N. (Mathis Gothard Nithart). Kje in od koga se je naučil slikarstva ni znano, njegovo delo pa razkriva, da je poznal slikarja Hansa Holbein starejšega, Albrechta Dürerja, Lucasa Cranacha starejšega, Hansa Burgkmaira starejšega in Albrechta Altdorferja ter nizozemska in italijanska slikarska dela.

Okoli leta 1500 je verjetno živel v Seligenstadtu, od leta 1510 do 1525 pa je delal na dvoru v Rhinelandu. Leta 1510 bi moral popraviti vodnjak na gradu Klopp v Bingen am Rhein, zato je bil eden od tako imenovanih umetniških ustvarjalcev vode (danes bi verjetno rekli hidravlični inženir). Kot glavni sodni uradnik je nadzoroval novogradnje in vodil obnovitvena dela na gradu Aschaffenburg, bivša stavba gradu Johannesburgu. Kot veliko drugih umetnikov tedanjega časa je njegov poklic zajemal zelo široko paleto dejavnosti. Okoli leta 1516 se Grünewald pojavi kot sodni slikar v službi novega nadškofa iz Mainza, Albrechta Brandenburga. Odgovoren je bil za nadzor gradbenih projektov v kolegijski cerkvi Haibach Aschaffenburg.

Zaradi svojega verskega prepričanja, simpatiziral je s protestantizmom, to delo zapusti leta 1525 in se naselil v Franfurtu. Poleti 1527 se je preselil nazaj v svoje nekdanje mesto Halle, kjer je 1528 umrl.

Delo[uredi | uredi kodo]

Grünevaldovo slikarstvo ima obliko pozne gotike, vsebuje pa tudi elemente renesanse (poznavanje perspektive), zato Grünewalda v literaturi najdemo uvrščenega med renesančne slikarje severne Evrope. Njegov izrazito individualni stil se spogleduje z naturalizmom, dramatično formo, ekspresijo likov, živimi barvami in svetlobo.

Na žalost je ohranjen le manjši del njegovih del. Samo deset slik in petintrideset risb je preživelo brodolom v Baltiku na poti na Švedsko kot vojni plen. Med njimi je bil tudi Isenheimski oltar (nastal med letoma 1512 in 1516). Danes ga hranijo v Muzeju Unterlinden (Musée d'Unterlinden) v Colmarju (Francija).

Devet slik na dvanajstih ploščah je razporejeno na dvojnih krilih in predstavljajo tri poglede (na odprtih in zaprtih krilih triptiha), glede na letni čas ali priložnost. Prvi pogled na zunanjih zaprtih krilih prikazuje Križanje, obdajata ga sv. Sebastjan in sv. Anton, preddel prikazuje pokopavanje. Ko je odprt prvi niz kril, je prikazano Oznanjenje, koncert angelov (včasih razlagajo kot rojstvo Ecclesia) Marija umiva Kristusa in vstajenje. Tretji pogled razkrije izklesan in pozlačen les in oltarno sliko nemškega rezbarja Nicholasa de Hagenauerja, ki predstavlja okronanega sv. Antona na prestolu obkroženega z leve s sv. Avguštinom, z desne s sv. Heronimom z levom v rokah. Pod njimi, na oltarni mizi je prikazan Kristus in dvanajst apostolov.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Drugi o slikarju[uredi | uredi kodo]

Skladatelj Paul Hindemith (1895 - 1963) je napisal tako simfonijo kot opero z naslovom Slikar Mathis (Mathis der Maler), katere osrednja tema je vprašanje vloge umetnika v družbi. Nastala je po resničnih dogodkih, posebna pozornost pa je namenjena slikarju Matthiasu Grünewaldu. Slikar v nekem obdobju dvomi o smislu svojega ustvarjanja, opusti slikanje, priključi se zatiranim kmetom, vendar končno ugotovi, da je vendarle slikanje njegovo poslanstvo. Tedaj ustvari svojo največjo mostrovino, krilni oltar v samostanski cerkvi sv. Antona v Isenheimu.[1]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ koncertni list orkestra SF, modri abonma, 30.5.2013

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]