Matjaž Mikoš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matjaž Mikoš
Portret
Rojstvo6. december 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (64 let)
Ljubljana
BivališčeSlovenija
Narodnost slovenska
Področjagradbeništvo - hidrotehnika
UstanoveUniverza v Ljubljani, FGG
Alma materdiploma inženirja & znanstveni magisterij tehniških znanosti: Univerza v Ljubljani doktorat tehniških znanosti: ETH Zürich, Švica
Mentor doktorske
disertacije
Professor Daniel Vischer (VAW ETHZ)
Drugi študijski mentorjiProf. dr. Mitja Brilly, prof. Jože Pintar
Doktorski študentiGregor Petkovšek (HR Walingford), Aleš Bizjak (Direkcija RS za vode), Simon Rusjan (UL FGG), Sašo Petan (ARSO, MOP RS), Andrej Kryžanowski (UL FGG), Nataša Smolar Žvanut (Direkcija RS za vode - somentor), Lidija Globevnik (TP Vode - somentor), Mojca Šraj (UL FGG-somentor), Mario Krzyk (UL FGG-somentor), Matija Zorn (GIAM ZRC SAZU-somentor), Peter Lamovec (UL FGG - somentor), Vesna Petkovska (Direkcija RS za vode - somentor), Nejc Bezak (UL FGG), Jošt Sodnik (TEMPOS, d.o.o.), Katarina Zabret (UL FGG - mentor MR), Mateja Klun (UL FGG - mentor MR):. v teku: Matjaž Nekrep Perc (U Maribor FGAP) & Petra Repnik Mah (Direkcija RS za vode) & Matej Radinja (UL FGG) & Tamara Kuzmanić (UL FGG).
Poznan pohudourništvo, hidrologija, inženirska hidrotehnika, obvladovanje naravnih tveganj

Matjaž Mikoš, univerzitetni profesor, slovenski inženir gradbeništva, hidrotehnik in hidrolog, * 6. december 1959, Ljubljana.

Matjaž Mikoš je doktor tehniških znanosti (dr. sc. techn. ETH), redni profesor za inženirsko hidrotehniko in redni profesor za hidrologijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter redni član Inženirske akademije Slovenije (IAS) in član New York Academy of Sciences (NYAS).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rojen v Kočevju, mladost preživljal v Ljubljani, je po končani Gimnaziji Bežigrad (intenzivna matematika) nadaljeval študij na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in se po univerzitetni diplomi 1983 na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) Univerze v Ljubljani (UL), leta 1983 zaposlil na Vodnogospodarskem inštitutu (VGI) v Ljubljani kot strokovni sodelavec v skupini za erozijo, prodonosnost in hudourništvo pod vodstvom inž. Jožeta Pintarja. Na Univerzi v Ljubljani je najprej leta 1988 magistriral na področju gradbeništva (hidrotehnika), leta 1993 pa še doktoriral na Oddelku za gradbeništvo na Zvezni visoki tehniški šoli (Eidgenössiche Technische Hochschule ETH) v Zürichu, Švica in postal dr. sc. techn. ETH z disertacijo "Fluvial Abrasion of Gravel Sediments: Field investigation of the River Alpine Rhine, experimental study in the abrasion set-up and mathematical modeling of the laboratory processes.[1]

Leta 1994 se je zaposlil na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) in sicer na Katedri za splošno hidrotehniko (KSH)[2]. Tam je leta 1994 postal docent, leta 1999 izredni profesor, leta 2006 redni profesor za področje inženirske hidrotehnike in leta 2010 še redni profesor za področje hidrologije. Leta 2014 je postal predstojnik Raziskovalnega inštituta za geo in hidro tveganja (RIGHT[3]) na UL FGG. Leta 2016 je na Univerzi v Ljubljani postal predstojnik UNESCO katedre za zmanjšanje tveganj ob vodnih ujmah[4].

Strokovno se je po doktoratu tehniških znanosti izpopolnjeval kot strokovni sodelavec Vodnogospodarskega inštituta v Ljubljani (1994–2001), raziskovalno in pedagoško pa na univerzah v Italiji (Padova, Trento), Nemčiji (Freie Universität Berlin, Univerza zvezne nemške vojske v Münchnu), Avstriji (BOKU, Dunaj), Franciji (Univerza Joseph Fournier, Grenoble), Veliki Britaniji (Glasgow, Heriot-Watt), na Danskem (KVL) in na Japonskem (Nigata, Kjoto), v tujini je tudi imel številna predavanja (Johns Hopkins U, U Minnesota, U Glasgow, U Bologna, U Padova, U Trento, Freie Universität Berlin, U Nigata, Kjoto U, Japan SABO Association)[5].

V letih 1999–2009 je bil na UL FGG štirikrat izvoljen za prodekana UL FGG za področje raziskovalne dejavnosti. Od leta 2009 je dekan UL FGG (1. mandat 2009–13, 2. mandat 2013–17)[6], 3. mandat 2017-21). Na Univerzi v Ljubljani je opravljal različne funkcije, bil je član Komisije za raziskovalno in razvojno delo in podpredsednik Strateške komisije, od leta 2009 je član Senata UL in od leta 2013 član Komisije za pripravo izhodišč in spremljanje financiranja visokega šolstva in za delitev sredstev na UL pri Upravnem odboru UL.

Organiziral je številna domača in mednarodna strokovna in raziskovalna posvetovanja, nazadnje 4. Svetovni forum o zemeljskih plazovih[7] (Ljubljana, 2017) in Svetovni gradbeniški forum[8] (Ljubljana, 2019) ter je član več uredniških odborov uglednih mednarodnih znanstvenih revij (Hydrology and Earth System Sciences[9]), Landslides[10], Open Engineering[11] (formerly Central European Journal of Engineering), Water[12] in recenzent za številne ugledne mednarodne revije (CATENA, Cold Regions Science and Technology, Geomorphology, Global and Planetary Change, Hydrology and Earth System Sciences, Hydrological Sciences Journal, Landslides, Natural Hazards, Natural Hazards and Earth System Sciences, River Research and Applications, Sensors, Sustainability, Water). V letih 1996–2012 je bil glavni in odgovorni urednik in od leta 2013 dalje član uredniškega sveta znanstvene revije Acta hydrotechnica[13] (izdajatelj UL FGG), od leta 2004 je član izdajatelskega sveta revije Gradbeni vestnik[14] (izdajatelja ZDGITS in IZS, Ljubljana) in od leta 2014 član Mednarodnega uredniškega odbora revije Igra ustvarjalnosti[15].

Strokovno aktivno deluje v številnih domačih in mednarodnih strokovnih in raziskovalnih (znanstvenih) združenjih, tako je član Slovenskega akademijskega tehniško-naravoslovnega društva SATENA (1999-)[16], član New York Academy of Sciences (1996-), član Mednarodnega raziskovalnega združenja INTERPRAEVENT (Celovec, Avstrija, 1998-; 2001–2008 predsednik Znanstveno-tehniškega odbora)[17] in član Mednarodnega konzorcija za zemeljske plazove (ICL - International Consortium on Landslides, Kjoto, Japonska, 2008-; izvoljeni podpredsednik 2015–2017 in 2018-2020[18]). Leta 1996 je bil ustanovni član Inženirske zbornice Slovenije; je pooblaščeni gradbeni inženir s strokovnim izpitom gradbene stroke.[19]

Po drobirskem toku 17. novembra 2000, ki je prizadel Log pod Mangartom, je sodeloval kot član strokovnih odborov pri inženirski sanaciji večjih zemeljskih plazov v Sloveniji (med drugim Stože, Strug, Slano blato, Macesnik). Med leti 2014 in 2019 je bil predsednik Sveta Vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami[20]. Marca 2015 se je aktivno kot član uradne državne delegacije Republike Slovenije udeležil 3. Svetovne konference Združenih narodov o zmanjšanju tveganja nesreč (WCDRR) v Sendaiju na Japonskem[21]. Novembra 2015 je postal član Sveta za vode (Sava Water Council) pri Mednarodni Savski komisiji (International Sava River Basin Commission). Med leti 2014 in 2019 je bil zunanji član Strokovnega sveta Inštituta za vode Republike Slovenije in od leta 2016 je član Strateškega sveta za politiko graditve in urejanje prostora pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Matjaž Mikoš je priznani mednarodni strokovnjak na področju inženirske hidrotehnike in hidrologije. Skrbi za inženirski naraščaj (mentor in somentor preko 80 diplomantom) in raziskovalni naraščaj (mentor 12 mladim raziskovalcem[22], mentor in somentor 14 doktorjem znanosti, mentor in somentor 11 magistrom znanosti)[23]. Na Agenciji Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) je sodeloval pri 21 raziskovalnih projektih, vodil jih je 8, od leta 2004 je vodja programske skupine Vodarstvo in geotehnika: orodja in metode za analize in simulacije procesov ter razvoj tehnologij.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

  • 1. nagrada in Zlato Vegovo priznanje[24], 10. tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike, Ljubljana (1974)
  • Zaslužni znak Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, Ljubljana (1985)
  • Nagrada Sklada Jaroslav Černi (Beograd, Jugoslavija) za najboljši uspeh na dodiplomskem in podiplomskem študiju hidrotehnike na UL FAGG (1983, 1988)
  • Zvezna štipendija Švicarske konfederacije (1988–1990)
  • Zlata plaketa Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ob njeni 90. letnici (2009)
  • izredni član Inženirske akademije Slovenije (2014)[25]
  • redni član Inženirske akademije Slovenije (2017)[26]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • COBISS id 08245 (preko 1350 vnosov[27])
  • Google Scholar personal web page (preko 2800 citatov[28])
  • ResearchGate (540+ del[29])
  • LinkedIn (podrobnejša predstavitev[30])

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://dx.doi.org/10.3929/ethz-a-000896267 Diss. ETH 10221, ETHZ, 17. junij 2015
  2. Majes, B. (ur.), 2009, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 1989–2009 :jubilejni zbornik ob 90. letnici Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, UL FGG, 591 str., ISBN 978-961-6167-92-5, COBISS-SI-Id: 248476160.
  3. »RIGHT - Home«. www.right.si. Pridobljeno 1. novembra 2015.
  4. »UNESCO katedra za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah«. Pridobljeno 17. februarja 2017.
  5. url=http://ksh.fgg.uni-lj.si/KSH/predst/zaposleni/Mikos.html Katedra za splošno hidrotehniko, UL FGG, Ljubljana 14. junij 2015.
  6. url=http://www.uni-lj.si/mma/Seznam%20dekanov%20v2/2014120815515272/ Univerza v Ljubljani, Ljubljana 14. junij 2015.
  7. url=http://www.wlf4.org 4th World Landslide Forum, Ljubljana, Slovenia 1. november 2015.
  8. »World Construction Forum 2019 | WCF2019« (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. avgusta 2019. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  9. »HESS - Editorial board«. www.hydrology-and-earth-system-sciences.net. Pridobljeno 1. novembra 2015.
  10. »Landslides«. Springer (v angleščini). Pridobljeno 14. decembra 2019.
  11. »Open Engineering«. www.degruyter.com. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  12. »Section Board for "Hydrology"«. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  13. »Acta hydrotechnica«. ksh.fgg.uni-lj.si. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  14. »Gradbeni vestnik - Website Package«. www.zveza-dgits.si. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  15. »Igra ustvarjalnosti - uredniški odbor«. Pridobljeno 1. novembra 2015.
  16. url=http://satena.si/sl/clani.html Arhivirano 2014-04-27 na Wayback Machine. Slovensko akademijsko tehniško-naravoslovno društvo, Ljubljana, 30. marec 2014.
  17. url=http://www.interpraevent.at/?tpl=organisationsstruktur_adressen.php&view=beirat Arhivirano 2014-04-27 na Wayback Machine. International Research Society INTERPRAEVENT, Celovec, Avstrija, 30. marec 2014.
  18. »Structure and Officers | IPLHQ«. icl.iplhq.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2015. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  19. »Vpogled v imenik pooblaščenih inženirjev«. Inženirska zbornica Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2015. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  20. url=http://www.mo.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12332/7383/ Arhivirano 2015-11-17 na Wayback Machine. MORS, Ljubljana, 17. marec 2015.
  21. »Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje«. www.sos112.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2015. Pridobljeno 15. novembra 2015.
  22. »CRIS«. www.sicris.si. Pridobljeno 14. decembra 2019.
  23. url=http://www.sicris.si/search/rsr.aspx?lang=slv&id=6338 IZUM, Maribor, 14. junij 2015.
  24. »Rezultati tekmovanja 1974«. mirror.dmfa.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2015. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  25. url=http://www.ias.si/organizacija/razredi/ Arhivirano 2014-04-27 na Wayback Machine. Inženirska akademija Slovenije, 30. marec 2014
  26. »Inženirska akademija Slovenije«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. marca 2017. Pridobljeno 11. marca 2017.
  27. »Dr. Matjaž Mikoš [08245]«. izumbib.izum.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2015. Pridobljeno 24. februarja 2021.
  28. http://scholar.google.si/citations?hl=sl&user=TOYCziwAAAAJ. Pridobljeno dne 2021-02-24
  29. »Mikoš Matjaž«. ResearchGate. Pridobljeno 24. februarja 2021.
  30. »LinkedIn«. 10. januar 2016. Pridobljeno 10. januarja 2016.[mrtva povezava]