Matija Gogala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Matija Gogala
Matija Gogala - 2SES.jpg  *
Matija Gogala na 2. slovenskem entomološkem simpoziju (Ljubljana, 2009)
Rojstvo (1937-12-11) 11. december 1937 (77 let)
Ljubljana
Področja bioakustika, entomologija, fiziologija živali
Alma mater Univerza v Ljubljani
Mentor doktorske
disertacije
Štefan Michieli

Matija Gogala, slovenski entomolog, 11. december 1937, Ljubljana.

Študiral je biologijo na Univerzi v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1960 in se zaposlil kot asistent na katedri za fiziologijo živali Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1964 doktoriral s tezo o zaznavanju svetlobe pri jamskih kobilicah. Kasneje je postal docent za predmet Fiziologija živali in na koncu tudi redni profesor.

Medtem je deloval tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer je med leti 1976 in 1979 opravljal funkcijo direktorja. Leta 1987 se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije kot muzejski svetnik, in bil med leti 1992 in 2001 tudi njegov direktor. Z muzejem še vedno sodeluje kot zunanji sodelavec Kustodiata za nevretenčarje.

Leta 1991 je postal izredni, leta 1999 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer od leta 2008 opravlja funkcijo podpredsednika. Deloval je tudi v znanstvenih ali organizacijskih odborih več znanstvenih konferenc, revij in komisij, med drugim je bil urednik revije Proteus (1987 – 1995), nacionalni koordinator za biologijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (1992 – 1999) in predsednik odbora GBIF (Global Biodiversity Information Facility) v Sloveniji.

Tudi njegov sin, Andrej Gogala, je entomolog, žena Nada pa je bila univerzitetna predavateljica rastlinske fiziologije.

Znanstveno delo[uredi | uredi kodo]

Njegovo delo se osredotoča na fiziologijo in vedenje različnih skupin žuželk. V času delovanja na Biotehniški fakulteti se je posvečal predvsem pojavu sezonske obarvanosti žuželk in fiziologiji čutil. Kasneje se je usmeril v področje bioakustike in raziskoval komunikacijo stenic z vibracijskimi signali. Trenutno se ukvarja z zvočnimi napevi vrst iz družine škržatov in njihovi uporabnosti pri klasifikaciji vrst. Pomembno je prispeval tudi k zgodnjem uvajanju računalniških orodij v biološke raziskave v Sloveniji.

Objavil je več kot 80 znanstvenih del (članki, poglavja v znanstvenih monografijah) in sodeloval na številnih mednarodnih konferencah za področja, s katerimi se ukvarja. Poleg znanstvenih piše tudi strokovna in poljudnoznanstvena dela, šolske učbenike in drugo.

Za svoj prispevek k znanosti je prejel več nagrad, med drugim študentsko Prešernovo nagrado leta 1959, nagrado Kidričevega sklada (1968) in Grošljevo priznanje Prirodoslovnega društva Slovenije (2001).

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]