Mark Lewis-Francis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mark Lewis-Francis
Mark Lewis-Francis Osaka07.jpg  *
Lewis-Francis na Svetovnem prvenstvu 2007 v Osaki.
Osebni podatki
Narodnost Velika Britanija
Rojstvo (1982-09-04) 4. september 1982 (32 let)
Darlaston, Anglija  *
Poklic športnik
Višina 185 cm
Teža 86 kg
Šport
Država Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Šport atletika
Disciplina tek na 100 m,
tek na 200 m
Dosežki in naslovi
Osebni rekord glej razdelek Osebni rekordi

Mark Anthony Lewis-Francis, britanski atlet, šprinter, * 4. september 1982, Darlaston, Anglija.

Lewis-Francisova paradna disciplina je tek na 100 m. Po koncu uspešne mladinske kariere mu je uspel odličen prehod na člansko raven, verjetno njegov največji dosežek kariere doslej je presenetljiva zlata kolajna v moški štafeti 4x100 m na Poletnih olimpijskih igrah 2004. V posamičnem teku na 100 m je osvojil srebro na Evropskem prvenstvu 2010.

Lewis-Francis je član Atletskega kluba Birchfield Harriers. Poznan je tudi pod vzdevkom »Darlaston Dart« (»Darlastonska puščica«).

Zgodnja kariera[uredi | uredi kodo]

Lewis-Francis se je na atletsko prizorišče izstrelil že pri zelo zgodnji starosti, a se ni udeležil Poletnih olimpijskih iger 2000, saj je namesto tega sodeloval na Svetovnem mladinskem prvenstvu, na katerem si je pritekel zlato. Potem ko so Dwaina Chambersa leta 2003 oblasti suspendirale zaradi dopinških prekrškov, je Lewis-Francis postal najboljši britanski šprinter na 100 m. Na Poletnih olimpijskih igrah 2004 je razočaral, ko se v teku na 100 m ni uvrstil v finale, a je zato nekaj dni kasneje z britansko štafeto 4x100 m osvojil senzacionalno zlato kolajno. Lewis-Francis je bil zadnji tekač britanske štafete in je v zaključku odbil vse napade dvakratnega olimpijskega prvaka, Američana Maurica Greena. Britanska štafeta si je tako v postavi Lewis-Francis, Marlon Devonish, Darren Campbell in Jason Gardener priborila tesno zmago s časom 38.07, ameriška štafeta je zaostala za pičlo 1 stotinko. Če Lewis-Francisa izmed četverice štejemo zadnjega, je potlej postal 50. atlet, ki je Veliki Britaniji prinesel zlato olimpijsko medaljo.

Kljub tej olimpijski kolajni in ostalim štafetnim uspehom na Svetovnih prvenstvih, Lewis-Francis svojih konstantnih predstav z mladinskih tekmovanj še ni uspel prenesti na članske posamične tekme na 100 m, saj je v tej disciplini doslej osvojil le srebro na Evropskem prvenstvu 2010 v Barceloni.

Prehod med člane[uredi | uredi kodo]

Lewis-Francis je leta 2001 odlično formo kronal s časom 9.97, ki ga je dosegel v četrtfinalu Svetovnega prvenstva. Dosežek bi se vpisal med mladinske svetovne rekorde, a je organizatorje ukanila okvara merilca hitrosti vetra. Zavoljo tega njegovega dosežka krovna zveza ni mogla potrditi.

Lewis-Francis velja za nenavadnega šprinterja, saj so njegovi časi nekje po 20. letu začeli padati. Pri šprinterjih je namreč običajno, da se rezultatsko vzpenjajo nekje do 30. leta, ko dosežejo svoje rekorde in nato počasi izginejo s prizorišča. Lewis-Francis pa je svoje najboljše izide doslej dosegel že v svojih poznih najstniških letih. Prav tako je zavrnil številna povabila, med drugim tudi s strani Justina Gatlina, da bi odšel trenirat z najboljšimi šprinterji. Še danes tako živi in trenira v Angliji, pogosto se kot razlog za njegov neodhod v ZDA omenja domotožje. Vseeno je Lewis-Francis leta 2005 zapustil svoj dom v Birminghamu ter se za potrebe treninga preselil v Eton, Berkshire.

Povratek[uredi | uredi kodo]

Potem ko je Lewis-Francis zaradi poškodbe Ahilove tetive izpustil celotno sezono, se je odločil za odhod v Kalifornijo in trening pod okriljem novega trenerja Linforda Christieja. Po seriji poškodb je tako po 18 mesecih odsotnosti na atletsko stezo znova stopil na manjšem mitingu v Bedfordu maja 2009 in z zmago v teku na 100 m jasno nakazal namero, da nastopi na prihajajočem Svetovnem prvenstvu 2009.[1] Kasneje se sicer ni uspel uvrstiti v ekipo za prvenstvo, tako da je bilo to zanj prvo izpuščeno prvenstvo profesionalne kariere. Od leta 2001 je namreč nastopil na prav vsakem Svetovnem prvenstvu.

Po dokaj poznem vpoklicu v britansko odpravo na Evropsko prvenstvo 2010 je v Barceloni vendarle nastopil in vnovič opozoril nase, ko je s časom 10.18 osvojil srebro v teku na 100 m. Prehitel ga je edino Francoz Christophe Lemaitre, za Lewis-Francisa pa je bila to prva posamična kolajna po več zaporednih štafetnih kolajnah. Dobra predstava na Evropskem prvenstvu mu je prinesla tudi nastop na Kontinentalnem pokalu v Splitu, kjer je vnovič slavil Lemaitre, Lewis-Francis pa je zasedel 3. mesto.[2] Odlično sezono je nato kronal še s srebrom na Igrah Commonwealtha v indijskem Delhiju. V kvalifikacijah je dosegel svoj najboljši izid sezone, 10.15, v finalu je tekel malce slabše, 10.20, in končal kot drugi za Leronom Clarkom. Kasneje je v intervjuju priznal, da je tudi z 2. mestom zelo zadovoljen, saj zaradi zdrsljivih štartnih blokov ni uspel prikazati takega štarta, kot ga je bil sposoben.[3]

Osebni rekordi[uredi | uredi kodo]

Disciplina Dosežek Prizorišče Datum
100 m 10.04 Pariz, Francija 5. julij 2002
200 m 20.94 Tallahassee, Florida, ZDA 13. april 2002

Dopinški testi[uredi | uredi kodo]

Lewis-Francisa so 5. marca 2005 po Evropskem dvoranskem prvenstvu ujeli na dopinškem testu, saj je bil pozitiven na kanabis. Zavoljo tega so mu tudi odvzeli srebro s teka na 60 m. Pri Britanskem olimpijskem komiteju so se na dogodek odzvali z navedbo, da bodo Lewis-Francisu z nekakšnim suspenzom onemogočili udeležbo na prihajajočih olimpijskih igrah. Leta 2006 je nato krovna britanska atletska zveza UK Athletics po preiskavi primera objavila ugotovitev, da si Lewis-Francis s kanabisom ni pomagal pri izboljšanju rezultatov, in Britanski olimpijski komite je naknadno umaknil suspenz zoper njega.[5] Decembra 2007 so po izbruhu afere Christine Ohuruogu, ki je izpustila tri izventekmovalne dopinške teste, pred kamere stopili še trije britanski atleti in priznali, da v svojih karierah niso šli opravljat vseh dopinških testov. Eden od trojice je bil prav Lewis-Francis, ki je izpustil dva dopinška testa.[6] Za razliko od Ohuruogujeve, ki so jo kaznovali z enoletno prepovedjo nastopanja, zoper Lewis-Francisa pristojni organi niso ukrepali.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Lewis-Francis slavil ob svojem povratku. BBC Sport (2009-05-24). Pridobljeno 2009-05-24. (v angleščini)
  2. ^ Ramsak, Bob (2010-09-04). Moški tek na 100 m: prevlada Francoza Lemaitra. IAAF. Pridobljeno 2010-10-07. (v angleščini)
  3. ^ Lewis-Francis v Delhiju do srebra. BBC Sport (2010-10-07). Pridobljeno 2010-10-07. (v angleščini)
  4. ^ Profil na straneh Mednarodne atletske zveze (v angleščini) (v angleščini)
  5. ^ BBC SPORT | Athletics | Lewis-Francis zopet med kandidati za pot v Peking (v angleščini)
  6. ^ Scott Rutherford (6. december 2007). "Mark Lewis-Francis priznal, da je izpustil dva dopinška testa". The Times. Pridobljeno dne 2008-01-12.  (v angleščini)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]