Marijan F. Kranjc
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marijan F. Kranjc, slovenski generalmajor v pokoju in publicist, * 15. januar 1935, Kumanovo, Makedonija.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Rojen je bil 15. januarja 1935 v Kumanovu v Makedoniji, od koder so ga z družino leta 1941 bolgarske okupatorske oblasti »izgnale« v Slovenijo. Osnovno šolo je končal pri Svetem Juriju ob Ščavnici, nižjo gimnazijo pa v Gornji Radgoni. Na obeh šolah je bil načelnik pionirskega odreda. Kot pionir je sodeloval na prvi delovni akciji v Sloveniji – Pesnica 1946. Višjo gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je bil sekretar mladinske organizacije, sodeloval na dveh mladinskih delovnih akcijah Doboj - Banjaluka (1951) in Konjic - Jablanica (1952). Osmi razred z veliko maturo je končal v Kočevju, kjer je prejel gimnazijsko Prešernovo nagrado za literarno delo in politično-ideološko razpravo Tretja pot v socializem. Bil je dopisnik Mladine (od 1946) in Ljudske pravice - Borbe, po letu 1990 pa objavljal prispevke v Večeru, Delu in Nedeljskem dnevniku.
Je poročen in oče dveh hčera. Ima pa tudi dva vnuka.
[uredi] Vojaška kariera
V Beogradu je med 1954 – 1957 obiskoval Vojaško akademijo Jugoslovanske ljudske armade in jo končal s prav dobrim uspehom, pehotno smer pa z odličnim, kot drugi v rangu. Poleg raznih tečajev (vojaške policije, varnosti, angleščine) je od 1966 – 1968 končal Višjo vojaško akademijo in leta 1980 Šolo ljudske obrambe, obe z odličnim uspehom. Služboval je v garnizijah Bileća, Šibenik, Split, Pulj, Ljubljana in Bitolj. Prvi dve leti je bil vodni poveljnik v Šoli rezervnih častnikov v Bileći, nato pa poveljnik vojaške policije v Šibeniku in 12. Odreda JLA na Sinaju. Od 1962 do 1987 je bil nepretrgoma v Varnostni službi JLA, zadnja tri leta tudi kot načelnik Oddelka vojaške varnosti 9. armade v Ljubljani.
Od 1987 je bil na generalskem položaju, najprej kot načelnik Operativno-učnega oddelka 9. armade, zastopnik načelnika štaba 9. armade in glavni vodja Skupine za ukinitev 9. armade v Ljubljani. Izpit za čin generalmajorja je junija 1989 položil s prav dobrim uspehom, nakar je bil premeščen v Bitolj, na položaj načelnika štaba in obenem namestnika poveljnika 41. korpusa. V čin generalmajorja je bil povišan decembra 1989 po ukazu in s podpisom takratnega predsednika Predsedstva SFRJ dr. Janeza Drnovška. Septembra 1990 je bil upokojen na lastno zahtevo in se je vrnil k družini v Ljubljano.
Je nosilec šestih vojaških mirnodobnih odlikovanj, medalje miru UNEF (United Nations Emergency Force) in zvezne Plakete varnosti (za 25 let službovanja).
[uredi] Bibliografija
- Osebna bibliografija avtorja za obdobje 1968–2009 obsega 178 del, od tega: znanstveni članki – 6, strokovni članki – 34, poljudni članki – 14, objavljena strokovna prispevka na konferenci – 2, samostojni strokovni sestavek v monografski publikaciji – 1, geslo – sestavek v enciklopediji – 22, recenzije – 3, diskusijski prispevki – 47, intervjuji – 9, strokovne monografije – 5, strokovne monografije in druga zaključna dela - 9, diplomska dela – 3, sekundarno avtorstvo – 7, med njimi tudi:
- Uticaj doktrine sukoba niskog intenziteta na bojnu izgradnju JNA, teoretična generalska naloga, srbščina, Kočevje, 1989;
- Sodobne vojaške doktrine – spopad nizke intenzivnosti, članek, srbščina, Vojno delo, Beograd, 1990;
- Varnostna in obveščevalna zaščita pohoda 14. divizije NOV in PO Slovenije na Štajersko, članek, Borec, Ljubljana, 1998;
- Balkanski vojaški poligon, monografija, Borec, Ljubljana, 1998;
- Slovenska vojaška inteligenca – generali in admirali, članek, Borec, Ljubljana, 2000;
- Resnica o vlogi generalpolkovnika Arsa Jovanovića med bivanjem v GŠ NOV in PO Slovenije, članek, Vojnozgodovinski zbornik, štev. 10, Logatec, 2002;
- Brionski plenum in slovenski delež, članek, Vojnozgodovinski zbornik, 11–12, Logatec, 2003;
- Zarote in atentati na Tita, monografija, Grafis Trade, Grosuplje, 2004;
- Brata Žemva – generala avstro-ogrske vojske, feljton, Kranj, Gorenjski glas, 2004;
- Slovenska vojaška inteligenca, monografija, Grafis Trade, Grosuplje, 2005;
- Slovenski četniki na Gorjancih, članek, Rast, Novo mesto, 2005;
- Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo, monografija, Pro Andy, Maribor, 2006, dve izdaji, soavtor Slobodan Kljakić;
- General Rudolf Maister in njegova sinova, feljton, Nedeljski, Ljubljana, 2006;
- Slovenački četnici, monografija, Filip Višnjić, Beograd, 2006, v srbščini, soavtor Slobodan Kljakić;
- Štajerski četniki – nemški kolaboranti?, članek, Nedeljski, Ljubljana, 2007;
- Spopad nizke intenzivnosti – generalska naloga, monografija, Pro Andy, Maribor, 2007. (COBISS)
- Balkanski vojaški poligon, 2. izdaja - elektronski vir, Pro-Andy Maribor, 2008
- Vojna po vojni: Prispevek srbskih dobrovoljcev v zaščiti severne in zahodne slovenske meje 1918, Sanitetski pregled Srbske vojske, čirilica, 2008
- Franjo Malgaj, Vojni spomini 1914-1919, Pro-Andy Maribor, 2009
Je tudi pisec člankov za Enciklopedijo Slovenije in Osebnosti, Veliki slovenski biografski leksikon, 2008. Leta 2002 je uredil slovenski prevod knjige Slavke Becele Ranković z naslovom Življenje z Leko.
Za leto 2009/10 pripravlja monografijo Slovenski vojaški obveščevalci in protiobveščevalci.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Viri
- Enciklopedija Slovenije štev. 16, str. 113 - članek Kranjc Marijan
- Osebnosti, Veliki slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, str. 555 - članek Kranjc Marijan
