Marija Rutar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marija Rutar
Rojstvo11. december 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) ali 1903
Tolmin
Smrt13. december 1979({{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) ali 1979
Sežana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Italija
 Avstro-Ogrska
Poklicučiteljica, etnologinja
Poznan pomuzejska delavka

Marija Rutar, slovenska učiteljica in muzealka in etnologinja, * 11. december 1903, Tolmin, † 13. december 1979, Sežana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rutarjeva je obiskovala učiteljišče v Tolminu in 1924 maturirala v Vidmu. Po končanem šolanju je poučevala po vaseh na Tolminskem, po letu 1930 pa v krajih pregnanstva v Italiji, v letih 1945−1957 pa na osnovni šoli v Tolminu in Ljubinju. Vodila je tudi tolminsko knjižnico. V začetku petdesetih let 20. stoletja se je posvetila muzejskemu in zbirateljskemu delu na Tolminskem in ureditvi Tolminskega muzeja. Tega je kot honorarna sodelavka Goriškega muzeja v letih 1958−1978 tudi vodila in v njem uredila temeljno muzejsko zbirko.

Rutarjeva je s terenskim raziskovanjem zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo, o čemer je tudi pisala (Tolminska je pesem).

Za delo na muzealnem področju je dobila naziv muzejska svetnica in Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo (1971).[1]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.