Marie François Xavier Bichat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marie François Xavier Bichat
Portret
RojstvoMarie François Xavier Bichat
14. november 1771({{padleft:1771|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2][…]
Thoirette, Kraljestvo Francija
Smrt22. julij 1802({{padleft:1802|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…] (30 let)
Pariz[4]
NarodnostFrancija Francoz
PodročjaAnatomija
Fiziologija
Poznan poHistologija
Podpis

Marie François Xavier Bichat, francoski anatom in fiziolog, * 14. november 1771, Thoirette, Bresse, † 22. julij 1802, Pariz.

Bichata danes poznamo kot očeta sodobne histologije in patologije. Kljub temu, da pri svojem delu ni imel dostopa do mikroskopa, je zelo pripomogel k razumevanju delovanja človeškega telesa. Bil je prvi, ki je predlagal, da so tkiva samostojne entitete. Zagovarjal je tezo, da bolezni napadajo tkiva in ne celotnih organov.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Njegov oče, po poklicu zdravnik, je bil njegov prvi učitelj. S študijem je pričel v Nantui in ga kasneje nadaljeval v Lyonu. Zelo uspešen je bil pri matematiki in fiziki, a se je na koncu odločil, da se bo podal v študij anatomije in kirurgije pod vodstvom M. A. Petita, glavnega kirurga pri lyonskem Hotel-Dieu-ju.

Nastop francoske revolucije ga je prisilil k begu iz Lyona. Zavetišče je našel leta 1793 v Parizu, kjer ga je pod svoje okrilje vzel P. J. Desault. Slednji je bil tako navdušen nad njegovim znanjem, da mu je dovolil stanovati v svoji hiši in je z njim ravnal kot s posvojenim sinom. Naslednji dve leti je dejavno sodeloval pri Desaultovih raziskavah, istočasno pa je še samostojno raziskoval svet anatomije in fiziologije.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Umrl je star komaj 30 let. Po nepojasnjenem padcu po stopnicah naj bi ga napadla vročica. Pokopan je na pokopališču Père-Lachaise.

Spomeniki[uredi | uredi kodo]

Zajeten bronast kip Bichata, delo znanega kiparja David D'Angers, od leta 1857 krasi glavno dvorišče pariške Univerze Renéja Descartesa. Zgrajen je bil s podporo udeležencev Medicinskega kongresa Francije (1845). Na podstavku kipa je moč prebrati: »A Xavier Bichat. Le Congrès Médical de France de 1845«.

Njegovo poklicno pot zanosno opisuje Eliotov roman iz leta 1872 z naslovom Middlemarch. Bichatovo ime je prav tako eno izmed 72-ih, ki so vklesana v Eifflov stolp.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Record #118938924 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. Биша Мари Франсуа Ксавье // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]