Mangovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mango
Nezreli sadeži Mangifera indica
Nezreli sadeži Mangifera indica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophytina (cvetnice)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Sapindales (javorovci)
Družina: Anacardiaceae (rujevke)
Rod: Mangifera
L.
Sadež
Mango, surovi
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 70 kcal   270 kJ
Ogljikovi hidrati:     17.00 g
- sladkorji:  14.8 g
- vlaknine:  1.8 g  
Maščobe: 0.27 g
Beljakovine: .51 g
Vitamin A ekviv.  38 μg  4%
- β-karoten  445 μg  4%
Tiamin (vit. B1):  0.058 mg   4%
Riboflavin (vit. B2)  0.057 mg   4%
Niacin (vit. B3):  0.584 mg   4%
Pantotenska kislina (vit. B5):  0.160 mg  3%
Vitamin B6  0.134 mg 10%
Folati (vit. B9):  14 μg  4%
Vitamin C:  27.7 mg 46%
Kalcij:  10 mg 1%
Železo:  0.13 mg 1%
Magnezij:  9 mg 2% 
Fosfor:  11 mg 2%
Kalij:  156 mg   3%
Cink:  0.04 mg 0%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Mangovec (znanstveno ime Mangifera) je vedno zeleno drevo, ki zraste tudi več kot 30 metrov visoko. Koščičasti sadeži z drevesnih vej visijo na dolgih vejicah oziroma pecljih in se včasih skoraj dotikajo tal.

Gojenje[uredi | uredi kodo]

V Aziji ga gojijo že več kot 4.000 let, njegova pradomovina pa naj bi bila Indija. Portugalci so okoli leta 1700 mango odnesli v južno Afriko in Brazilijo. Mango danes gojijo v deželah s tropskim in subtropskim podnebjem.

Sadež[uredi | uredi kodo]

Mango je eden najbolj priljubljenih in razširjenih tropskih sadežev, saj poleg tega da je okusno sadje, vsebuje tudi veliko vitaminov.

Poznamo več kot tisoč sort manga, ki se med seboj razlikujejo po barvi in obliki. Sadeži so lahko zeleni, rumeni, oranžni ali rdečkasti; običajno so rdečkasti na tisti strani, ki je obrnjena proti soncu.

Po obliki razlikujemo okrogle in jajčaste mange, nekatere sorte pa spominjajo na obliko srca. Meso je oranžnorumeno, v sredini pa je velika koščica. Mangovo gladko in mehko meso je sladko in zelo sočno, saj vsebuje veliko vode, zato je to sadje zelo osvežilno. Vsebuje veliko provitamina A, vitamine B3, B5, B6, C in E, baker, mangan, magnezij, kalij in cink.

Uporaba manga[uredi | uredi kodo]

Pri nas lahko mango kupimo skoraj vse leto, največ pa ga pojemo pozimi, ko je na voljo manj domačega svežega sadja. V Aziji ima mango podobno vlogo kot pri nas jabolko, saj ga uporabljajo tudi pri pripravi številnih slaščic. Mango uživamo svež v sadnih solatah, pretlačenega pa zmešamo z jogurtom ali mlekom ter napitek izboljšamo s sladkorjem ali dišavnicami. Zelo znan je »mangov chutney«, ki spominja na marmelado, a je močno začinjen. Narezan ali pretlačen mango tekne tudi k mesu, zlasti perutnini, in ribjim jedem.

Vrste[uredi | uredi kodo]

Mangifera altissima
Mangifera applanata
Mangifera caesia
Mangifera camptosperma
Mangifera casturi
Mangifera decandra
Mangifera foetida
Mangifera gedebe
Mangifera griffithii
Mangifera indica
Mangifera kemanga
Mangifera laurina
Mangifera longipes
Mangifera macrocarpa
Mangifera mekongensis
Mangifera odorata
Mangifera pajang
Mangifera pentandra
Mangifera persiciformis
Mangifera quadrifida
Mangifera siamensis
Mangifera similis
Mangifera swintonioides
Mangifera sylvatica
Mangifera torquenda
Mangifera zeylanica


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]