Maksimilijan Držečnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Maksimilijan Držečnik
lavantinski škof
mariborski škof
Portret
SedežMaribor
Obdobje službovanja1960–1978
PredhodnikIvan Jožef Tomažič
NaslednikFranc Kramberger
Redovi
Duhovniško posvečenje30. oktober 1932
Osebni podatki
Rojstvo5. oktober 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1]
Zgornja Orlica
Smrt13. maj 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1] (74 let)
Maribor
Verarimskokatoliška
GesloZ nami Bog in njegova Mati
Catholic-hierarchy.org

Maksimilijan Lukež Držečnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof in teolog, * 5. oktober 1903, Zgornja Orlica, † 13. maj 1978, Maribor.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Grob Maksimilijana Držečnika v prezbiteriju mariborske stolnice

Rodil se je na kmetiji Vinšek v Zgornji Orlici pri Ribnici na Pohorju očetu Lukežu in materi Rozi (rojena Ozvald). Njegov brat je bil kirurg Janko Držečnik.

30. oktobra 1932 je prejel duhovniško posvečenje in postal župnik v škofiji Lavant. Na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru je v študijskemu letu 1936-37 predaval sociologijo, etiko in od 1937 Sveto pismo.

1938 je postal podravnatelj mariborskega bogoslovja in 1949 docent za krščansko filozofijo. Vojno obdobje je preživel v izgnanstvu na Hrvaškem, po njej pa je postal ravnatelj maribroskega bogoslovja v Ljubljani in docent stare zaveze na Teološki fakulteti (1946). 15. septembra 1946 je bil imenovan za pomožnega škofa Lavanta in naslovnega škofa Abrittuma; škofovsko posvečenje je prejel 15. decembra istega leta. Leta 1949 je bil po smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča imenovan za apostolskega upravitelja (administratorja) Lavanta. 15. junija 1960 je postal redni lavantinski škof, ko se je lavantinska škofija 5. marca 1962 preimenovala v Mariborsko-lavantinsko škofijo, pa redni mariborski škof. Pokopan je v stolnici svetega Janeza Krstnika v Mariboru.

Junija 2011 je Mestna občina Maribor s preureditvijo središča mesta po njem poimenovala Ulico škofa Maksimilijana Držečnika,[2] ki je postala tudi ulica z največ črkami v imenu v Sloveniji.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Salzburgwiki
  2. Ulica škofa Držečnika v Mariboru, Družina.si, pridobljeno 23. oktober 2014.
  3. Katero slovensko naselje ima najdaljše ime? Pa ulica?, Rtvslo.si, pridobljeno 23. oktober 2014.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Petrič Franci: Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit, Družina d.o.o., Ljubljana 2015

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]