Glavna bejzbolska liga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani MLB)
»MLB« se preusmerja sem. Za druge pomene glej MLB (razločitev).
Glavna bejzbolska liga
Trenutna sezona ali tekmovanje:
Current sports event Sezona 2013
ŠportBejzbol
Ustanovitev1869
DirektorBud Selig
Število ekip30[1]
DržavaZDA (29 moštev)
Kanada (1 moštvo)
CelinaSeverna Amerika
Trenutni
prvak(i)		Houston Astros (1. naslov)
Največ naslovovNew York Yankees (27 naslovov)[2]
TV partner(ji)Fox
TBS
ESPN
MLB Network
Uradna spletna stranMLB.com
Glavni štab lige 245 Park Avenue, Midtown Manhattan, New York City, ZDA.[3]

Glavna bejzbolska liga (angleško Major League Baseball, MLB) je poklicna liga bejzbola. Sestavljata jo Ameriška liga (15 ekip) in Nacionalna liga (15 ekip). Po stoletju kot samostojni pravni osebi sta se v eno ligo pod vodstvom Komisarja lige MLB združili leta 2000.

MLB je najvišja stopnja poklicnega bejzbola in ena izmed največjih poklicnih športnih lig v ZDA in Kanadi. Sestavlja jo 30 ekip – 29 iz ZDA in ena iz Kanade. Skupaj z Mednarodno bejzbolsko zvezo upravlja tudi Svetovno bejzbolsko klasiko. Leta 2011 je s 73,451,522 udeleženci bila najbolj obiskana športna liga na svetu.

Upravna sestava[uredi | uredi kodo]

Upravljanje lige MLB določa Ustava Glavne bejzbolske lige, ki se je v letih 1875–2012 večkrat spremenila in dopolnila. Pod vodstvom komisarja lige (trenutno Bud Selig) liga najema in vzdržuje sodnike ter se pogaja glede oglaševanja, sindikalnih dogovorov in pogodb s televizijskimi družbami.

Deloma tudi zaradi odločbe Vrhovnega sodišča v tožbi Zveznega kluba bejzbola proti Narodni ligi, v kateri je slednje odločilo, da bejzbol ne spada med meddržavno trgovino in tako zanj ne velja Zakon o konkurenci, ima Liga MLB edinstven nadzor nad svojim športom in tudi svojimi nižjimi podružnicami. Odločba Vrhovnega sodišča je nekoliko svoje veljave začela izgubljati šele v zadnjih nekaj letih.[4][5]

Medtem, ko je primat lige med letoma 1870–1916 ogrožalo mnogo drugih lig, pa je bila zadnja tovrstna grožnja leta 1960 ukinjena liga Continental League.

Vodstvo[uredi | uredi kodo]

Generalni direktor lige MLB je njen komisar. Za področja razvoja bejzbola, poslovnih zadev, sindikalne odnose in kadrovske zadeve, finance, upravo in bejzbolske dejavnosti komisar imenuje še šest poddirektorjev.[6]

Večpredstavnost in produkcija[uredi | uredi kodo]

Večpredstavnostni oddelek lige je manhattanska družba MLB Advanced Media, ki ureja glavno stran lige in uradne strani tridesetih ekip. V njeni ustanovni listini je zapisano, da je uredniško neodvisna od lige, a še vedno pripada isti lastniški skupini in načrtu za delitev prihodkov. Podobno oblikovan oddelek lige je hčerinska družba MLB Productions, ki se osredotoča predvsem na videe in klasične medije.

Liga si prav tako lasti 67 odstotkov družbe MLB Network (preostalih 33 si deli več različnih ponudnikov kabelske televizije in ponudnik satelitske televizije,DirecTV). Družba ima sedež v mestu Secaucus, New Jersey in je uredniško neodvisna od lige MLB.

Organizacija lige[uredi | uredi kodo]

V sezoni 2012 je liga razdeljena na 14 ekip Ameriške lige in 16 ekip Nacionalne lige.

Trenutno sta obe ligi razdeljeni v tri divizije: Vzhodno, Osrednjo in Zahodno divizijo. Tako je vse od leta 1994, ko se je Narodna liga prvič razširila na 14 ekip. Med letoma 1969 in 1993 je vsaka liga imela le Vzhodno in Zahodno divizijo. Tako so se vse do leta 1996 ekipe obeh lig srečevale le med Svetovno serijo in Tekmo vseh zvezd, nato pa je z rednim delom sezone 1997 bila uvedena medligaška igra.

Marca 1995 je liga oznanila, da se ji bosta pridružili dve novi ekipi: Arizona Diamondbacks in Tampa Bay Devil Rays. Z igranjem sta začeli v sezoni 1998. Ta novost je skupno število ekip povečala na 30. V zgodnjem delu sezone 1997 je liga novi ekipi dala v svojo ligo: Arizono v Nacionalno in Tampa Bay v Ameriško ligo. Izvirni načrt je vključeval zamisel, da bi obe ligi imeli enako število ekip in tako enakomerno razporejeno medligaško igro, a se to tako ni izšlo. Ker bi to moral po sezoni 1998 potrditi igralski sindikat, pa tudi še zaradi nekaj drugih razlogov, sta nato obe ligi nadaljevali s sodim številom ekip, ena izmed ekip pa je bila prisiljena k zamenjavi lig. To je novembra leta 1997 storila ekipa Milwaukee Brewers,[7] Nacionalna liga pa je tako postala 16-članska. Sočasno se je ekipa Detroit Tigers preselila iz Vzhodne v Osrednjo divizijo Ameriške lige, medtem ko se je prej omenjeni pridružila ekipa iz Tampa Baya.

Po sezoni 2011 je liga MLB naznanila, da se bo ekipa Houston Astros iz Osrednje divizije Nacionalne lige v sezoni 2013 preselila v Zahodno divizijo Ameriške lige, tako pa bosta obe ligi imeli tri divizije s po petimi ekipami, celotna liga pa bo imela bolj uravnotežen urnik. (Liga je selitev postavila kot pogoj prodaje ekipe iz Houstona Jimu Craneu). Ker imata obe ligi liho število ekip, je medligaška igra postala bolj redna in pogosta, vse ekipe pa bodo lahko igrale vsak dan.[8]

Ligi sta nekoč bili dve ločeni, celo nasprotni si pravni osebi, a je takšen medsebojni odnos skorajda izginil že leta 1903. Istega leta sta se najboljši ekipi obeh lig ob koncu sezone prvič srečali v seriji za naslov prvaka, ki sta ji nadeli naslov Svetovna serija (»The World Series«). Leta 1920 je pravno šibko Narodno komisijo (»The National Commission«) nadomestil Komisariat bejzbola, ki je lahko sprejemal odločitve na ravni celotnega poklicnega bejzbola. Od leta 2000 naprej Ameriška in Narodna liga nista več pravni osebi, Glavna bejzbolska liga pa je pravno postala enotna liga (najsibodi z dvema komponentama, ki se imenujeta »ligi«), čeprav je tako dejansko delovala že dolga leta.

Večina pravil in predpisov igre je v obeh ligah enaka, obstaja pa ena velika izjema: pravilo imenovanega odbijalca, ki velja izključno v Ameriški ligi. Ta različnost je edinstvena med angloameriškimi poklicnimi športnimi ligami.

Sestava sezone[uredi | uredi kodo]

Spomladansko uigravanje[uredi | uredi kodo]

Tekma lige Grapefruit League na prizorišču bivšega tabora moštva LA Dodgers v mestu Vero Beach, Florida

Pred začetkom rednega dela se vsa moštva udeležijo priprav in spremljajočih pripravljalnih tekem, ki jim pravimo spomladansko uigravanje. Za ekipo takrat nastopajo predvsem mlajši igralci, ki se za stalno mesto v ekipi še borijo, pa tudi uveljavljeni kader, ki se pripravlja za napore maratonskega rednega dela sezone. Pripravljalne tekme v tem obdobju so vedno precej dobro obiskane, saj se v toplem floridskem podnebju gledalci dobro počutijo med spremljanjem svojih najljubših ekip, istočasno pa imajo univerzitetni študenti tudi pomladni premor. Med tem obdobjem imajo igralci tudi več časa za dajanje avtogramov.

Spomladansko uigravanje traja približno dva meseca, vse od sredine februarja pa do Dneva odprtja v prvem tednu aprila. Metalci in lovilci se ekipi v tem obdobju pridružijo prej, saj prvim zaradi naporne narave njihovega dela koristi daljše pripravljalno obdobje. Čez teden ali dva se ekipi pridruži se preostali del igralcev, s tem pa se priprave začnejo s polno hitrostjo.

Redni del sezone[uredi | uredi kodo]

Trenutno vsaka ekipa v ligi MLB v rednem delu sezone odigra 162 tekem. Sezona se običajno začne z Dnevom odprtja na prvo nedeljo v aprilu, konča pa se na prvo nedeljo v oktobru. Urnik vsake sezone sestavljajo serije zaporednih tekem z eno nasprotno ekipo, ki večinoma obsegajo tri, občasno dve ali štiri, redko pa tudi pet tekem. Prestavljene tekme ali nadaljevanja začasno prekinjenih tekem občasno podaljšajo še nedokončane serije, vodstvo lige pa lahko tudi posebej v ta namen organizira samostojne enotekemske serije. Več serij včasih skupaj sestavlja zaporedje domačih tekem ali gostovanj. Tedensko posamezna ekipa običajno igra na šestih tekmah, v ponedeljek ali četrtek pa počiva. Pogoste so tudi nočne tekme, ki pa jih je nekoliko manj med poletnimi meseci. Ob nedeljah moštva večinoma igrajo med popoldnevi, saj imajo tako več časa za kasnejši premik na prizorišče ponedeljkove nočne tekme.

Dosedaj so ekipe na medligaški igri sodelovale med enim izmed koncev tedna v sredini maja in v zadnjih treh tednih junija, z odhodom kluba Houston Astros v Ameriško ligo od sezone 2013 naprej pa bo vsak dan sezone na sporedu vsaj ena tovrstna tekma. Pri medligaški igri uporabo pravila imenovanega odbijalca določajo pravila lige, v kateri igra domača ekipa.

Med sezono se moštva v vsaki izmed lig borijo za enega izmed petih mest v končnici. Tri tovrstna mesta dobijo zmagovalci posameznih divizij, še dve mesti pa se podelijo po t. i. joker sistemu - dve ekipi, ki nista zmagovalki posamezne divizije, pa imata med tovrstnimi ekipami največ zmag, se pomerita na eni sami tekmi, katere zmagovalec se uvrsti v končnico skupaj z ekipami, ki so osvojile svoje divizije. Večinokrat se ekipe za mesta v končnici borijo do zadnjega dne, teoretično pa se posamezna ekipa v končnico lahko uvrsti že avgusta.

V redkih primerih se tudi za eno izmed petih mest po koncu rednega dela na odločujoči tekmi pomerita ekipi z istim številom zmag.

Tekma vseh zvezd[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Tekma vseh zvezd Glavne bejzbolske lige.
Predsednik John F. Kennedy med metanjem protokolarnega prvega meta na Tekmi vseh zved leta 1962 na stadionu DC Stadium.

V prvem delu julija (tik po sredinski točki sezone) ekipe za tri dni prenehajo z igranjem, začne pa se Festival vseh zvezd, katerega vrhunec je Tekma vseh zvezd. Na slednji se pomerita zasedbi najboljših igralcev iz Ameriške in Narodne lige, ki ju vodita upravnika ekip, ki sta prejšnje leto osvojili naslov svojih lig. Med letoma 1959 in 1961 sta bili vsako leto organizirani dve tekmi - ena julija in ena avgusta. Pravilo imenovanega odbijalca je na tekmi prvič veljalo leta 1989, kasneje takrat, ko se je tekma igrala na stadionu moštva iz Ameriške lige, od leta 2010 naprej pa v vsakem primeru.[9]

Leta 2002 se je po 11. menjavah tekma v Milwaukeeju sporno končala z izenačenim izidom, kar je ligo privedlo do tega, da tekma od leta 2003 naprej določa prednost domačega igrišča na Svetovni seriji. Ta prednost je leta 2010 prvič pripadla Narodni ligi, ki pa je sicer v letih 2003−2009 zmagala na treh Serijah.[10][11]

Prvo tekmo vseh zvezd so organizirali leta 1933 med Svetovnim sejmom v Chicagu. Njen idejni oče je Arch Ward, takratni športni urednik dnevnika The Chicago Tribune.[12] Sprva naj bi bila tekma enkratni dogodek, a je požela toliko uspeha, da je sčasoma postala vsakoletna šega. Wardov idejni prispevek je liga leta 1962 zaznamovala z uvedbo »Trofeje Archa Warda«, ki je vsako leto podeljena najkoristnejšemu igralcu tekme[13] (leta 2002 je bila omenjena nagrada preimenovana v Nagrado najkoristnejšega igralca Teda Williamsa).

Od leta 1947 naprej začetno postavo položajskih igralcev izglasujejo navijači.[14] Tovrstno glasovanje je bilo začasno ukinjeno po škandalu leta 1957 v Cincinnatiju, ko je sedem od osmih izglasovanih igralcev bilo članov domače ekipe Cincinnati Reds (dva izmed njih sta kasneje zamenjala Willie Mays in Hank Aaron) . Leta 1970 je bilo nato ponovno uvedeno in obstaja še danes, od nedavnega tudi v internetni obliki.

Že od prve Tekme vseh zvezd naprej igralci nosijo uniforme svojih moštev, izjemoma so na omenjeni tekmi na posebej narejenih uniformah igralci Narodne lige imeli na sprednjem delu srajc prišit napis »National League« (sl. Narodna liga).[15][16]

Končnica[uredi | uredi kodo]

Po koncu rednega dela sezone se deset ekip uvrsti v končnico. Šest izmed teh ekip je zmagovalk svojih divizij, preostale štiri pa so se v končnico uvrstile zaradi največjega izkupička zmag med preostalimi moštvi. Do podelitve naslova prvakov se odigrajo štiri kola končnice:

  1. Odločilna tekma med najboljšima dvema t. i. »joker ekipama« iz posamezne lige
  2. Okrožni seriji Ameriške lige in Okrožni seriji Narodne lige (na tri zmage)
  3. Serija za Ameriško ligo in Serija za Narodno ligo (na štiri zmage med zmagovalci prejšnjih serij)
  4. Svetovna serija (na štiri zmage med zmagovalkama obeh lig)

V vsaki ligi se zmagovalci divizij glede na izkupiček zmag razdelijo na nosilce : najzmagovitejša ekipa je 1. nosilka, sledita pa ji 2. in 3. nosilka. Zmagovitejša izmed joker ekip je 4. nosilka, preostala ekipa pa je 5. nosilka. Zmagovalka odločilne tekme med joker ekipama se v Okrožni seriji pomeri s 1. nosilko, 2. nosilka pa s 3. nosilko. Ekipa, ki je članica lige, ki je zmagala na Svetovni seriji, bo na Svetovni seriji imela prednost domačega igrišča.

Ker se končnica igra na domačih stadionih obeh nasprotnic, teoretično prednost domačega igrišča ne igra večje vloge, razen v primeru, da se ekipi pomerita na največjem možnem številu tekem (pet v Okrožnih serijah, sedem v zadnjih dveh kolih). Precejšnjega pomena je lahko le v primeru, da domača ekipa osvoji prvi dve tekmi,[17] saj si tako pridobi precejšnjo prednost skozi preostanek serije.[18]

Veljavo pravila imenovanega odbijalca na Svetovni seriji kot običajno določajo pravila lige domače ekipe.

Trenutni klubi[uredi | uredi kodo]

Divizija Ekipa Mesto / Zvezna država Stadion Ustanovitev Pridružitev Viri
Ameriška liga
Vzhodna Baltimore Orioles 1 Baltimore, Maryland Oriole Park at Camden Yards 1894 1901 [19]
Boston Red Sox 2 Boston, Massachusetts Fenway Park 1901 [20]
New York Yankees 3 New York, New York Yankee Stadium 1901 [21]
Tampa Bay Rays 4 St. Petersburg, Florida Tropicana Field 1998 [22]
Toronto Blue Jays Toronto, Ontario Rogers Centre 1977 [23]
Osrednja Chicago White Sox 5 Chicago, Illinois U.S. Cellular Field 1894 1901 [24]
Cleveland Indians 6 Cleveland, Ohio Progressive Field 1894 1901 [25]
Detroit Tigers Detroit, Michigan Comerica Park 1894 1901 [26]
Kansas City Royals Kansas City, Missouri Kauffman Stadium * 1969 [27]
Minnesota Twins 7 Minneapolis, Minnesota Target Field 1894 1901 [28]
Zahodna Houston Astros 14 Houston, Teksas Minute Maid Park 1962 (NL) 2013 (AL) [29]
Los Angeles Angels of Anaheim 8 Anaheim, Kalifornija Angel Stadium of Anaheim 1961 [30]
Oakland Athletics 9 Oakland, Kalifornija Oakland-Alameda County Coliseum 1901 [31]
Seattle Mariners Seattle, Washington Safeco Field 1977 [32]
Texas Rangers 10 Arlington, Teksas Rangers Ballpark in Arlington 1961 [33]
Narodna liga
Vzhodna Atlanta Braves 11 Atlanta, Georgia Turner Field 1871 1876 [34]
Miami Marlins 12 Miami, Florida Marlins Park 1993 [35]
New York Mets New York, New York Citi Field # 1962 [36]
Philadelphia Phillies Philadelphia, Pensilvanija Citizens Bank Park 1883 [37]
Washington Nationals 13 Washington, D.C. Nationals Park 1969 [38]
Osrednja Chicago Cubs Chicago, Illinois Wrigley Field 1870 1876 [39]
Cincinnati Reds Cincinnati, Ohio Great American Ballpark 1882 1890 [40]
Milwaukee Brewers 15 Milwaukee, Wisconsin Miller Park 1969 (AL) 1998 (NL) [41]
Pittsburgh Pirates Pittsburgh, Pensilvanija PNC Park 1882 1887 [42]
St. Louis Cardinals 16 St. Louis, Missouri Busch Stadion 1882 1892 [43]
Zahodna Arizona Diamondbacks Phoenix, Arizona Chase Field † 1998 [44]
Colorado Rockies Denver, Kolorado Coors Field 1993 [45]
Los Angeles Dodgers 17 Los Angeles, Kalifornija Dodger Stadium 1883 1890 [46]
San Diego Padres San Diego, Kalifornija Petco Park 1969 [47]
San Francisco Giants 18 San Francisco, Kalifornija AT&T Park 1883 [48]
Opombe
  1. Bivši Milwaukee Brewers (1894–1899, 1900–1901); St. Louis Browns (1902–1953)
  2. Do leta 1907: Boston Americans
  3. 1901-1902: Baltimore Orioles 1903-1912: New York Highlanders
  4. Do leta 2008: Tampa Bay Devil Rays
  5. Bivši Sioux City Cornhuskers (1894); St. Paul Saints (1895–1899); Zahodna divizija AL (1969–1993)
  6. Bivši Grand Rapids Rustlers (1894–1899); Cleveland Blues (1900–1902); Cleveland Naps (1903–1914); Vzhodna divizija Ameriške lige (1969–1993)
  7. Bivši Kansas City Blues (1894–1900); Washington Senators (1901–1960); Zahodna divizija AL (1969–1993)
  8. Los Angeles Angels (1961–1965); California Angels (1965–1996); Anaheim Angels (1997–2004)
  9. V Filadelfiji (-1954); Kansas City (1955–1967)
  10. Bivši Washington Senators, Vzhodna divizija AL (1969–71)
  11. Do leta 1952 v Bostonu. Tam Boston Braves (1912-1935, 1941-1952); Boston Bees (1936-40), pred 1912: Red Stockings, Red Caps, Beaneaters, Doves in Rustlers; v Milwaukeeju (1953–1965); Zahodna divizija Narodne lige (1969–1993)
  12. Do leta 2011: Florida Marlins
  13. Do leta 2004: Montreal Expos, v lasti lige v letih 2002−2004
  14. Bivši Houston Colt .45's (-1965); Zahodna divizija Narodne lige (1969–1993); v letu 2013 premik v Zahodno divizijo Ameriške lige
  15. Bivši Seattle Pilots (Zahodna divizija AL 1969-1971, Vzhodna AL 1972-1993, Osrednja AL 1994-1997)
  16. Bivši St. Louis Brown Stockings (1882), St. Louis Browns (1883–1898); St. Louis Perfectos (1899)
  17. V četrti Brooklyn v mestu New York do leta 1957. Pred letom 1931 znani kot: Atlantics, Grays, Bridegrooms, Grooms, Superbas, Trolley Dodgers, Dodgers in Robins.
  18. Do leta 1957 v New Yorku
†. Prizorišče Tekme vseh zvezd leta 2011
*. Prizorišče Tekme vseh zvezd leta 2012
#. Prizorišče Tekme vseh zvezd leta 2013

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Team-by-team information«. mlb.com. Pridobljeno 8. septembra 2008.
  2. ↑ »World Series Winners«. ESPN. Pridobljeno 27. julija 2008.
  3. ↑ »Major League Baseball New York, NY United States«. Copyright © 2012, Hoover's Inc., All Rights Reserved. Pridobljeno 11. maja 2012.
  4. ↑ »Policy Debate: Should the antitrust exemption for baseball be eliminated?«. www.swlearning.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2008. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  5. ↑ »The Role of Antitrust Laws in the Professional Sports Industry From a Financial Perspective«. Howard Bartee, Jr. The Sport Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2008. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  6. ↑ MLB.com (2011). »MLB Executives«. MLB Advanced Media, L.P. Pridobljeno 19. oktobra 2011.
  7. ↑ »Brewers switch leagues, join Reds in NL Central«. The Kentucky Post (Associated Press). E. W. Scripps Company. 6. november 1997. Arhivirano iz spletišča dne 5. maja 2005. Pridobljeno 25. julija 2012.
  8. ↑ »Astros' sale finalized; 2 more for playoffs«. ESPN Internet Ventures. Associated Press. 17. november 2011. Pridobljeno 17. novembra 2011.
  9. ↑ »Rosters Expanded For the All-Star Game«. The New York Times. 28. april 2010. Pridobljeno 12. maja 2010.
  10. ↑ »2003 World Series (4–2): Florida Marlins (91–71) over New York Yankees (101–61)«. baseball-reference.com. Pridobljeno 6. septembra 2008.
  11. ↑ »2006 World Series (4–1): St. Louis Cardinals (83–78) over Detroit Tigers (95–67)«. baseball-reference.com. Pridobljeno 6. septembra 2008.
  12. ↑ »All-Star Game History«. baseball-almanac.com. Pridobljeno 7. septembra 2008.
  13. ↑ Newman, Mark (10. julij 2006). »All-Star MVP Awaits Your Vote«. MLB.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2014. Pridobljeno 13. junija 2011.
  14. ↑ »All-Star Game«. baseball-almanac.com. Pridobljeno 6. septembra 2008.
  15. ↑ Lamont, Buchanan (1951). The World Series and Highlights of Baseball. E. P. Dutton & Co. str. 120.
  16. ↑ Okkonen, Marc (1991). Baseball uniforms of the 20th century: The official major league baseball guide. Sterling Pub. Co. str. 7. ISBN 978-0-8069-8490-2.
  17. ↑ World Series, sec. 3.2.2 (Game-by-Game), note 2; As of 2008, the 1981 Los Angeles Dodgers are the last team to win a World Series after losing the first two games on the road.
  18. ↑ »Major League Baseball announces revamped postseason schedule«. mlb.com. 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2008. Pridobljeno 7. septembra 2008.
  19. ↑ »Oriole Park at Camden Yards«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  20. ↑ »Fenway Park«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  21. ↑ »Yankee Stadium«. ballparks.com. Pridobljeno 3. decembra 2008.
  22. ↑ »Tropicana Field«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  23. ↑ »Rogers Centre«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  24. ↑ »U.S. Cellular Field«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  25. ↑ »Progressive Field«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  26. ↑ »Comerica Park«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  27. ↑ »Kauffman Stadium«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  28. ↑ »Target Field«. ballparks.com. Pridobljeno 12. oktobra 2009.
  29. ↑ »Minute Maid Park«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  30. ↑ »Angel Stadium of Anaheim«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  31. ↑ »McAfee Coliseum«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  32. ↑ »Safeco Field«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  33. ↑ »Rangers Ballpark in Arlington«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  34. ↑ »Turner Field«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  35. ↑ »Miami Ballpark«. ballparks.com. Pridobljeno 11. novembra 2011.
  36. ↑ Citi Field, ballparks.com, pridobljeno 2. novembra 2008.
  37. ↑ »Citizens Bank Park«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  38. ↑ »Nationals Park«. ballparks.com. Pridobljeno 3. decembra 2008.
  39. ↑ »Wrigley Field«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  40. ↑ »Great American Ball Park«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  41. ↑ »Miller Park«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  42. ↑ »PNC Park«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  43. ↑ »Busch Stadium«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  44. ↑ »Chase Field«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  45. ↑ »Coors Field«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  46. ↑ »Dodger Stadium«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  47. ↑ »Petco Park«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  48. ↑ »AT&T Park«. ballparks.com. Pridobljeno 4. septembra 2008.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(angleško)

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Glavna_bejzbolska_liga&oldid=6144875«