Lumbarda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Lumbarda 42°55′30″N, 17°10′05″E

Lumbarda
Panorama of Lumbarda.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 1221 (2001)
Občina: Lumbarda
Županija: Dubrovniško-neretvanska županija Dubrovniško-neretvanska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Lumbarda je turistično naselje in manjše pristanišče na skrajnem vzhodnem delu otoka Korčula, ki je središče občine Lumbarda; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Lumbarda je zelo mirno turistično mestece z lepimi strarimi kamnitimi hišami. Naselje, v katerem stalno živi 1221 prebivalcev (popis 2001), ima dva dela: stari del, ki leži nad zalivčkom Prvi Žal, in novejši del ob obali. Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom, vinogradništvo, ribištvom, kamnoseštvom in turizmom. S Korčulo, od katere je oddaljena okoli 6 km jo povezuje lokalna cesta. Ob zelo razčljenjeni obali med zalivi Bili Žal, Pržina in Račište so številne lepe peščene plaže. Vzhodno od naselja se razprostira Lumbardsko polje, na katerem dobro uspeva vinska trta iz katere prideljujejo poznano vino "grk".

Pristanišče[uredi | uredi kodo]

Pristanišče varuje 50 m dolg valobran na koncu katerega je svetilnik. Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Dobro sidrišče za jadrnice in manjše ladje je v sosednjem zalivu Rašišće. To sidrišče pred veter|vetrovi dobro ščiti otoček Vrnik.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V okolici Lumbarde so našli številne najdbe (napisi v kamnu, lončevina, kovanci), ki pričajo o tem, da je bilo to področje poseljeno že v grški dobi. Najpomembnejša najdba je t.i. Lumbardska psefizma, ki so jo našli na griču Koludrt, severno od naselja, pri cerkvici sv. Ivana. To je v kamen vklesan odlok skupščine priseljencev , verjetno iz 4. stoletja pr. n. št., o razdelitvi zemlje med priseljence in iz tega izhajajočih obveznosti. V sami Lumbardi se nahajajo še srednjeveška cerkev, nekaj letnih počitniških hišic nekdanjik korčulanskih patricijev iz 15. stoletja, ter rojstni hiši kiparjev Kršinića in Lozice.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
580 703 831 1029 1197 1349 1349 1243 1185 1235 1142 1068 1040 1102 1221

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]