Luigi Ricci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Luigi Ricci

Luigi Ricci, italijanski operni skladatelj, * 8. julij 1805, Neapelj, Italija, † 31. december 1859, Praga, Češka.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Je starejši brat Federica Riccija. Oba sta študirala glasbo na neapeljskem konservatoriju pri mojstru Zingarelliju. Luigi je tam napisal svojo prvo opero. Leta 1831 je nase opozoril z odmevnim zmagoslavjem v milanski Scali z opero Chiara di Rosembergh. V naslednjih letih je bila na sporedu Scale pogosteje kot Bellinijeva Norma. Leta 1837 je zaradi razsipniškega življenja zašel v finančno stisko. Nekaj let je nato deloval v Trstu in šele ljubezen ga je ponovno spodbudila, da je po sedemletnem premoru ponovno začel pisati opere. Umrl je v praški umobolnici, potem ko je v Pragi vodil priprave na uprizoritev svoje zadnje opere. Sam je nekoč dejal: »Končal bom tako kot Gaetano Donizetti«.

Opere (izbor)[uredi | uredi kodo]

  • Odisej na Itaki (1828)
  • Kolumb (1829)
  • Amina, ovvero L'orfanella di Ginevra (1829)
  • Mesečnica (1829)
  • Fernando Cortez (1830)
  • Annibale iz Torino (1830)
  • Chiara di Rosembergh (1831)
  • Novi Figaro (1832)
  • Figarova svatba (1838)
  • La solitaria delle Asturie (1845)
  • Il birraio di Preston (1847)
  • La festa di Piedigrotta (1852)
  • Il diavolo a quattro (1859)

Opere, nastale v sodelovanju z bratom Federicom:

  • Polkovnik (1835)
  • Il disertore per amore (1836)
  • L'amante di richiamo (1846)
  • Crispino e la Comare ali Il medico e la morte (slov. Krišpin in njegova botra) (1850)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]